Mihael I. Rangab

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mihael I. Rangab
Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές
Cesar Bizantinskega cesarstva
Michael I (Byzantine Emperor).jpg
Cesar Mihael
Vladanje 2. oktober 811 – 813
Kronanje 2. oktober 811
Hagia Sophia
Popolno ime Mihael I. Rangab Ignacij
Pokop cerkev v Kinaliadi, kasneje prenešen v samostan Satiros
Predhodnik Stavrakij
Naslednik Leon V.
Soprog(a) od Prokopija
Otroci Teofilakt
Stavrakij
Nikita
Georg
Teofan
Oče Teofilakt Rangab

Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές [Mihaēl I. Rangabes]), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11. januar 844.

Bil je sin patricija Teofilakta Rangaba, admirala bizantinske egejske flote. Poročen je bil s Prokopijo, hčerko bodočega cesarja Nikiforja I. Logoteta. Ko je njegov tast leta 802 postal bizantinski cesar, je prejel visok dvorni naslov kuropalates.

Preživel je katastrofalen poraz Nikiforja I. v bitki z bolgarskim kanom Krumom pri Pliski, po kateri so ga imeli za bolj primernega kandidata za novega bizantinskega cesarja od njegovega težko ranjenega svaka Stavrakija, ki je nasledil Nikiforjev prestol. Ko Mihaelova žena Prokopija ni uspela prepričati svojega brata Stavrakija naj odstopi, ga je Mihael s svojimi pristaši 2. oktobra 811 odstavil in ga poslal v samostan.

Mihaelovo kronanje

Po prihodu na prestol je poskušal izvajati spravno politiko in je ukinil davke, ki jih je uvedel Nikifor I.. Državni prihodki so se zato zmanjšali, a je kljub temu velikodušno delil denar vojski, uradništvu in cerkvi. Izvoljen s podporo pravoslavne stranke v Cerkvi je vestno preganjal ikonoklaste in prisilil patriarha Nikiforja I., da se je umaknil iz spora s Teodorjem Studitom, vplivnim priorjem Studijskega samostana. V delih kronista Teofana Spovednika je Mihael zaradi svoje pobožnosti dobil zelo pozitivno oceno.

Leta 812 se je ponovno začel pogajati s Franki in Karlu Velikemu brez komentarja priznal cesarski naslov (basileus). V zameno za priznanje je Bizantinsko cesarstvo ponovno dobilo Benetke.

Pod Teodorjevim vplivom je zavrnil mirovne pogoje, ki mu jih je ponudil bolgarski kan Krum in s tem sprožil bolgarsko zasedmo Mesembrije (sedanji Nesebar). Mihaelova vojska je napadla Bolgare in se po začetnih uspehih spomladi leta 813 junija pripravila za obsežne operacije v Versinikiji v bližini Odrina. V bitki pri Versinikiji je bizantinska vojska doživela težak poraz in pobegnila z bojišča, kar je znatno oslabilo Mihaelov vladarski položaj. V pričakovanju zarote je prostovoljno odstopil v korist generala Leona Armenca in odšel v samostan, kjer se je preimenoval v Anastazij.. Njegove sinove so kastrirali in jih poslali v samostane. Eden od njih, Nikita, je kasneje postal konstantinopelski patriah Ignacij Konstantinopelski. Mihael je v miru umrl januarja 844.

Družina[uredi | uredi kodo]

Z ženo Prokopijo je imel najmanj pet otrok:

  • Teofilakta, socesarja od leta 812 do 814,
  • Stavrakija,
  • Nikito, kasnejšega patriarha Ignacija Konstantinopelskega,
  • Georga in
  • Teofana.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, 1991.
  • Ostrogorski, G., History of the Byzantine State, Rutgers University Press, 1986.
  • Treadgold, W., A History of the Byzantine State and Society, Stanford University Press, 1. izdaja, 1997.
  • Gregory, T., A History of Byzantium, Blackwell History of the Ancient World, Wiley-Blackwell, 2005.
Mihael I. Rangab
Rojen: ni znano Umrl: 11. januar 844
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Stavrakij
bizantinski cesar
811–813
Naslednik:
Leon V.