Avstrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Republik Österreich
Republika Avstrija
Zastava Avstrije Grb  Avstrije
Grb
HimnaLand der Berge, Land am Strome  (nemško)
Dežela gora, dežela na reki

Lega Avstrije
Lega Avstrije (temno zelena)
- na Evropski celini (siva)
- v Evropski uniji (svetlo zelena)
Lega Avstrije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Dunaj
48°12′N, 16°21′E
Uradni jeziki nemščina
Priznani regionalni jeziki slovenščina, gradiščanščina, madžarščina1
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik: Heinz Fischer
 -  kancler: Werner Faymann
neodvisnost:
 -  uveljavitev Avstrijske državne pogodbe:
27. julij 1955 
 -  Deklaracija o neodvisnosti: 26. oktober 1955 
Vstop v EU 1. januar 1995
Površina
 -  skupaj: 83,871 km² (112.
 -  voda (%): 1.3
Prebivalstvo
 -  ocena 2011: 8.414.638 (92.)
 -  štetje 2001: 8.032.926 
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 275,02 milijarde USD (34.)
 -  na prebivalca: 33.615 USD (8.)
BDP (nominalno) ocena 2005
 -  skupaj: 307,07 milijarde USD (23.)
 -  na prebivalca: 37.117 USD (12.)
Gini (2000) 29,1 (nizek
HDI (2004) Rast 0,944 (visok) (14.)
Valuta evro () 2 (EUR)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .at 3
Klicna koda +43 (podrobnosti)
1 slovenščina, hrvaščina in madžarščina so uradno priznani regionalni jeziki, avstrijski znakovni jezik pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi.
2 Pred 1999: avstrijski šiling.
3 Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije.

Republika Avstrija (nemško Republik Österreich, nemška izgovorjava: Republik Österreich ) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8.5 milijona prebivalcev.[1] Avstrija meji na Lihtenštajn in Švico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu, ter Nemčijo in Češko na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.879 km2 (32.386 sq mi); na njem prevladuje alpsko podnebje, prisotno pa je tudi celinsko podnebje. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada Alpam; le 32% ozemlja države leži pod 500 m (1.640 ft), najvišja točka pa je Veliki Klek (Großglockner) pri 3.120m n.m.[2]

Največji del prebivalstva kot svoj jezik govori bavarsko narečje nemščine;[3] uradni jezik države je avstrijska nemščina v standardni obliki.[4] Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na področjih z narodnostnimi manjšinami še gradiščanščina, madžarščina in slovenščina.[2]

Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov Habsburške dinastije, ko je bilo ozemlje države večinoma del Svetega rimskega cesarstva. Od časa reformacije je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo protestantizem kot izgovor za upor. Tridesetletna vojna, vpliv Kraljevine Švedske in Francije, vzpon Prusije in napoleonske vojne so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v Severni Nemčiji, na jugu in v ne-nemških področjih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V 17. in 18. stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena izmed evropskih velesil[5][6] in, kot odgovor na Napoleonovo kronanje kot francoskega cesarja, so leta 1804 uradno proglasili Avstrijsko cesarstvo. Po Napoleonovem porazu se je Prusija pojavila kot glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji med avstrijsko-prusko vojno v bitki pri Königgrätzu je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v Avstro-Ogrsko. Po francoskem porazu leta 1870 v francosko-pruski vojni je Avstrija ostala izven sestava novega Nemškega cesarstva, čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med krizo leta 1914, ki je sledila atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda, je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu Srbiji, kar je na koncu sprožilo Prvo svetovno vojno.

Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika Nemška Avstrija (Deutschösterreich) kot poskus združevanja z Nemčijo, vendar so ji to prepovedali na podlagi sporazuma iz Saint-Germaina iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S pripojitvijo (Anschluss) jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila nacistična Nemčija.[7] To je trajalo do konca Druge svetovne vojne leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli zavezniki in ponovno vzpostavili njeno demokratično ustavo. Z avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je tudi zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.[8]

Danes je Avstrija parlamentarna predstavniška demokracija, ki jo sestavlja devet zveznih dežel.[2][9] Glavno in največje mesto je s preko 1.7 milijona prebivalci Dunaj.[2][10] Avstrija je ena najbogatejših držev na svetu, z bruto domačim proizvodom na prebivalca USD 46,330 (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po indeksu človekovega razvoja. Od leta 1955 je Avstrija članica Organizacije združenih narodov,[11] Evropske unije od leta 1995,[2] in je ena od ustanovnih članic OECD.[12] Avstrija je od 1995 tudi podpisnica Schengenskega sporazuma,[13] in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, evro.

Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69% kosmatega domačega proizvoda, industrija 29% in kmetijstvo 2%.[14] Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za Nemčijo in Italijo tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.[15]

Izvor besede Avstrija[uredi | uredi kodo]

Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.

Nemško ime za Avstrijo, Österreich, pomeni "vzhodna posest" ali "vzhodno cesarstvo", in je povezano z besedo Ostarrîchi, ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.[16] Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške latinščine, Marchia orientalis, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta 976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz Marcha austriaca v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12. stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva Karla Velikega.[17] V tistem času je bil obdonavski bazen Zgornje in Spodnje Avstrije najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z Germani, medtem ko so na ozemlju bivše Vzhodne Nemčije prevladovali slovanski Lužiški Srbi in Polabci.

Friedrich Heer, avstrijski zgodovinar iz 20. stoletja, v svoji knjigi Der Kampf um die österreichische Identität (Boj za avstrijsko identiteto),[18] trdi, da germanska oblika Ostarrîchi ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v keltskih jezikih starodavne Avstrije: pred več kot 2.500 leti je lokalno keltsko prebivalstvo (halštatska kultura) večji del dežele imenovalo Norig; po Heeru, je no- ali nor- pomenilo "vzhod" ali "vzhoden",, medtem ko je -rig povezan s sodobno nemško besedo Reich, kar pomeni "posest". V skladu s tem bi Norig v osnovi pomenil enako kot Ostarrîchi in Österreich, in iz tega Austria. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v Noricum po rimskem zavzetju večine dežele okoli leta 15 pr. n. št. Norik je kasneje, sredi 1. stoletja, postal rimska provinca.[19]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Willendorfska Venera, 28.000 do 25.000 pr.Kr. (Muzej naravne zgodovine na Dunaju)

Naseljeno že v prazgodovini,[9] so srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije v predrimskem času zavzela različna keltska plemena. Keltsko Noriško kraljestvo so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco Norik. Carnuntum (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja Panonija. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.[20] Pomembno je bilo tudi mesto Virunum na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina Vindobona.[21]

"Heidentor" (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta Carnuntum znotraj sedanjega arheološkega parka

Po padcu rimskega imperija so področje napadli Huni, Langobardi, Ostrogoti, Bavarci, Slovani in Avari.[22] Karel Veliki je zavzel področje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil krščanstvo.[22] Kot del vzhodne Frankije so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni Babenberžanom. Področje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (Marchia Orientalis) in je prešlo v last Leopolda I. Babenberškega leta 976.[23]

Prva omemba imena Avstrija je iz leta 996, kjer je zapisana kot Ostarrîchi, kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.[23] Leta 1156 je listina Privilegium Minus povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi Štajersko. S smrtjo Friderika II. Babenberškega leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.[24]

Kot rezultat je češki kralj Otokar prevzel oblast nad Avstrijo, Štajersko in Koroško.[24] Njegove relativno kratke vladavine je bilo konec po porazu po bitki na Moravskem polju, kjer ga je premagal Rudolf I. Habsburški.[25] Od tedaj je do konca 1. svetovne vojne zgodovina Avstrije tesno povezana s Habsburžani.

Rimske province in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija

Po razpustitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je bilo osnovano Avstrijsko cesarstvo, ki je bilo leta 1867 preurejeno v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko. Po porazu v prvi svetovni vojni je monarhija razpadla na več neodvisnih držav, ena je današnja Avstrija.

Leta 1918 je Avstrija postala republika, kar je ostala do leta 1934, ko je kancler Engelbert Dollfuß uvedel diktaturo.

Avstrijo je leta 1938 priključila nacistična Nemčija (glej Anschluss). Po porazu nacistov v drugi svetovni vojni so Avstrijo skladno s sklepi potsdamske konference zasedle zavezniške sile. Leta 1955 je država znova dobila popolno neodvisnost pod pogojem, da se zaveže nevtralnosti. Kljub temu se je po padcu komunizma v Vzhodni Evropi Avstrija začela vključevati v evropske povezave in se tako leta 1995 vključila v Evropsko unijo, leta 1999 pa še v Evroobmočje.

UNESCO-va svetovna dediščina v Avstriji[uredi | uredi kodo]

Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih v UNESCO-v seznam svetovne dediščine oz. so kandidati za vpis[26]:

Politika in uprava[uredi | uredi kodo]

Vodja države je predsednik, ki je voljen na neposrednih volitvah, in predstavlja državo v tujini ter je vrhovni poveljnik vojske. Predsednik imenuje kanclerja (predsednika vlade) in ministre ter lahko z odlokom razpusti državni zbor, ki je spodnji dom parlamenta. Ta je razdeljen na politično močnejši državni zbor (Nationalrat) in zvezni svet (Bundesrat). Slednji načeloma potrjuje zakone, vendar lahko državni zbor zaobide morebitni veto s ponovnim glasovanjem. Volilno pravico imajo vsi državljani, starejši od 16 let. Tretja veja oblasti je sodna, predvsem ustavno sodišče ima precejšnjo politično moč, saj razveljavlja zakone, ki niso v skladu z ustavo.

Od leta 1995 lahko Sodišče Evropske unije razveljavi vse odločitve sodišč v zadevah, ki so definirane v zakonodaji Evropske unije. Avstrija v svojo zakonodajo vključuje tudi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je Evropska konvencija o človekovih pravicah del avstrijske ustave.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zvezna dežela Avstrije.

Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel (nemško Bundesländer).[2]

Zvezna dežela Glavno mesto Površina (km²) Prebivalstvo
Gradiščanska (Burgenland) Železno 3.966 287.470
Koroška (Kärnten) Celovec 9.536 556.006
Spodnja Avstrija (Niederösterreich) Sankt Pölten 19.174 1.627.965
Salzburg Salzburg 7.154 535.549
Štajerska (Steiermark) Gradec 16.392 1.216.769
Tirolska (Tirol) Innsbruck 12.648 723.494
Zgornja Avstrija (Oberösterreich) Linz 11.980 1.428.075
Dunaj (Wien) 414 1.775.843
Predarlska (Vorarlberg) Bregenz 2.601 376.059

Zunanja politika[uredi | uredi kodo]

Avstrija je članica Evropske unije, Konference za varnost in sodelovanje v Evropi in opazovalka v Zahodnoevropski uniji. Je tudi soustanoviteljica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Eksklave in enklave[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju Avstrije se nahaja Kleinwalsertal, ki je funkcionalno enklava Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske.

Funkcionalno avstrijsko enklavo je bila pred časom najti na švicarskem ozemlju. Švicarski Samnaun dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili Retoromanščino in jo nadomestili s Tirolščini podobnim dialektom. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status brezcarinske cone. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami kraj imel malo gospodarskih možnosti,

V okviru avstrijske države predstavlja Lienz eksklavo zvezne dežele Tirolske.[navedi vir]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.

Avstrija leži med 46° in 49° severne širine in 9°ter 18° vzhodne dolžine.

Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62% ozemlja največje tisto, ki pripada Vzhodnim alpam. Hribovje ob robu Alp in Karpati zavzemajo 12%, gričevje ob robu Panonske nižine prav tako 12%. Drugo večje gorsko področje, precej nižje kot Alpe, se nahaja na severu. Poznan kot Avstrijska granitna planota, leži v osrednjem delu Češkega masiva in zavzema 10% Avstrije. Avstrijski del Dunajske kotline pokriva ostale 4%.

Zaradi svoje vpetosti v alpski prostor je Avstrija pretežno gorata država. [27] Tako osrednje Vzhodne Alpe kot Severne in Južne apnenčaste Alpe (nemško: Kalkalpen) delno ležijo na avstrijskem ozemlju. Od skupnega ozemlja 84.000 km² le za četrtino lahko rečemo, da je nižinska, in le 32% države je pod nadmorsko višino 500 m. Alpe zahodne Avstrije proti vzhodu postopoma prehajajo v nižinski vzhodni del.

6 najvišjih avstrijskih gora:

Ime Višina Gorovje
70001000000000000001 Großglockner (Veliki Klek) 3.798 m Visoke Ture
70002000000000000002 Wildspitze 3.772 m Ötztalske Alpe
70003000000000000003 Kleinglockner 3.770 m Visoke Ture
70004000000000000004 Weißkugel 3.739 m Visoke Ture
70005000000000000005 Pöschlturm 3.721 m Visoke Ture
70006000000000000006 Hörtnagelturm 3.719 m Visoke Ture

Po klasifikaciji WWF lahko avstrijsko ozemlje razdelimo na štiri ekoregije: srednjeevropski mešani gozdovi, panonski mešani gozdovi, alpski iglasti in mešani gozdovi ter na zahodno evropske širokolistne gozdove.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Povprečna letna količina padavin v Avstriji

Največji del Avstrije leži v zmerno toplem pasu, kjer prevladujejo zahodni vetrovi. Ker okoli tri četrtine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje gorsko podnebje. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini je podnebje celinsko obarvano, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 – 0 °C), so lahko poletne temperature relativno visoke,[28] s povprečnimi temperaturami sredi 20-ih in najvišjo temperaturo 40,5 °C (105 °F), izmerjeno avgusta 2013.[29]

Jezera[uredi | uredi kodo]

Največje jezero je Nežidersko jezero na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315 km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo Attersee z 46 km² in Traunsee z 24 km² v Zgornji Avstriji. Tudi Bodensko jezero s svojimi 536 km² na tromeji z Nemčijo (deželi Bavarska in Baden-Württemberg) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju.

Za poletni turizem imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana so koroška jezera so: Vrbsko jezero (Wörthersee) pri Celovcu, Millstätter See nad Špitalom, Osojsko jezero (Ossiacher See) pri Beljaku in Weißensee (med Šmohorjem in Špitalom). Znani sta tudi Mondsee in Wolfgangsee na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo.

Reke[uredi | uredi kodo]

Večji del Avstrije spada preko Donave neposredno k črnomorskemu porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko Mure (nemško Mur) in Drave (Drau) in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2366 km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (Rhein) v Atlantik in na severu preko reke Elbe (918 km²) v Severno morje.

Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu):

Mura odvodnjava salzburški predel Lungau in Štajersko, na Hrvaškem se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s Srbijo). Raba (nemško: Raab) odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega teče skozi Bodensko jezero in se izliva v Severno morje.

Reka Lainsitz je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v Elbo.

Donava v dolini Wachau (Dürnstein povsem na levi in Krems povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v UNESCO-v Seznam svetovne dediščine kot kulturna krajina.[30][31]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.
Mariahilf nakupovalna avenija na Dunaju
Moderni Dunaj, Dunajski mednarodni center z uradi OZN in stavbo DC Tower 1.

Avstrija, ki je po kosmatem domačem proizvodu na prebivalca na 12. mestu v svetu,[32] ima dobro razvito socialno-tržno gospodarstvo in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija nacionalizirala precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je privatizacija skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite industrije je mednarodni turizem najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69% kosmatega domačega proizvoda, industrija (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29% in kmetijstvo 2%. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - small and medium enterprises), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10 zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.[14]

Največje delniške družbe so: [33][34]

Mesto na svetu Podjetje Promet (milijard USD) Tržna vrednost (milijard USD)
304 OMV Group (nafta in derivati) 56,3 14,7
655 Raiffeisen Bank International (bančništvo) 13,9 7,6
672 Erste Group Bank (bančništvo) 15,5 12,3
723 Vienna Insurance Group (zavarovalništvo) 12,4 6,6
920 Voestalpine (proizvodnja jekla) 16,1 5,8
1229 Verbund (proizvodnja električne energije) 4,1 7,4
1369 Strabag (gradbeništvo) 17,8 2,4
1372 Uniqa (zavarovalništvo) 7,6 3
1558 Andritz (strojna industrija) 6,7 7
1697 Volksbank (bančništvo) 2,2 1
1798 Immofinanz (investicije v nepremičnine) 1,6 4,3

Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga znana podjetja, npr. Red Bull, Swarowski, Spar, ÖBB (Avstrijske železnice), Manner in druga.[35]

Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v Evropsko unijo (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev Vzhodne Evrope.

Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163 milijard EUR.[36] Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile [37]: pripojitev Bank Austria s strani Bayerische Hypo- und Vereinsbank za 7,8 milijard EUR leta 2000, pripojitev Porsche Holding Salzburg s strani Volkswagen Group za 3,6 milijarde EUR leta 2009,[38] in pripojitev Banca Comercială Română s strani Erste Group za 3,7 milijarde EUR leta 2005.[39]

Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9%.[40] Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9 milijarde USD na 9. mestu v svetu.[41] Po številu turistov je bila z 20,8 milijona obiskovalcev na 12. mestu.[41]

Majhno, a zelo razvito kmetijstvo zaposluje preko 5 % aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta govedoreja in vinogradništvo. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10% kmetijske proizvodnje.[14]

Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za Nemčijo in Italijo tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.[15] Slovensko pristanišče Koper je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše morsko pristanišče.[42] Po podatkih iz leta 2014 v Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na Koroško, Štajersko in Prekmurje.[43]

Električna energija[uredi | uredi kodo]

Kölnbreinski jez na Koroškem

Avstrija trenutno več kot polovico svoje električne energije proizvede s pomočjo hidroenergije[44]; v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27%.[45] Skupaj z ostalimi obnovljivimi viri energije, kot so vetrna energija, sončna energija in biomasa, dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62.89%[46] celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na zemeljski plin in nafto.

Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo jedrske elektrarne pri Zwentendorfu na reki Donavi. Toda leta 1978 se je na referendumu približno 50.5% glasovalcev izreklo proti uporabi jedrske energije [47] in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nato nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi slovenske v Krškem)[48][49], pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima z vodnatimi alpskimi rekami bogata Avstrija.

Transport[uredi | uredi kodo]

Letalski promet[uredi | uredi kodo]

Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je Austrian Airlines. Z letalsko družbo NIKI ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega letališča. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba InterSky, ki pa deluje z nemškega Friedrichshafena. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika Welcome Air in Air Alps.

Najpomembnejše avstrijsko letališče je Letališče Dunaj / VIE, sledijo Gradec (Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ), Linz (Flughafen Linz-Hörsching / LNZ), Celovec (Flughafen Klagenfurt / KLU), Salzburg (Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG) in Innsbruck (Flughafen Innsbruck / INN), vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča Flughafen St. Gallen-Altenrhein in nemškega letališča Friedrichshafen.

Regionalnega pomena je 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914 metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči Wiener Neustadt in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med leti 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč Avstrijskih letalskih sil npr. Wiener Neustadt, Zeltweg, Aigen/Ennstal, Langenlebarn/Tulln.

V avstriji kot del projekta Single European Sky deluje tudi zračna kontrola prostora nad nad 28.500 čevlji / 9.200 metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Sloveško.[50] Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju.

Ostale oblike prevoza[uredi | uredi kodo]

Demografija[uredi | uredi kodo]

V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.

Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5 milijona prebivalcev.[51] Sama prestolnica Dunaj ima več kot 1.7 milijona[10] (2.6 milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kvaliteti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).[52]

Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z 265.778 prebivalci, sledijo Linz (191.501), Salzburg (145.871) in Innsbruck (122.458). Vsa ostala mesta imajo manj kot 100.000 prebivalcev.

Po raziskavi Eurostata je leta 2010 v Avstriji živelo 1.7 milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15.2% vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9.1%) rojenih izven, 512.000 (6,1%) pa v članicah Evropske skupnosti.[53]

Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81% ali 6,75 milijona prebivalcev[54] ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19% ali 1,6 milijona prebivalcev[54] pa ima med starši vsa enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev [54], od katerih je večina že naturaliziranih.

185.592 Turkov[54] (kar vključuje tudi manjšinske Kurde) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za Srbi in Nemci), kar predstavlja 2,2% skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.[55] Priseljenci iz bivše Jugoslavije (Srbi, Hrvati, Bosanci in Slovenci) skupaj predstavljajo okoli 5,1% avstrijskega prebivalstva.

V tujini rojeni prebivalci - top 15 držav[56]:

Rang Narodnost Št. prebivalcev (1. januarja 2014)
1 Nemčija 210.735
2 Turčija 159.958
3 Bosna in Hercegovina 155.050
4 Srbija 132.553
5 Romunija 79.264
6 Poljska 66.802
7 Madžarska 55.038
8 Češka 40.833
9 Hrvaška 39.782
10 Slovaška 32.633
11 Rusija 30.249
12 Italija 27.720
13 Makedonija 22.430
14 Slovenija 19.663
15 Bolgarija 18.481

Skupna stopnja rodnosti leta 2013 je ocenjena na 1,42 rojenih otrok na žensko,[57] kar je manj kot stopnja enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1 otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5% otrok rodilo neporočenim materam.[58] Pričakovana življenjska doba je leta 2013 bila 80,04 let (77,13 let za moške, 83,1 let za ženske).[57]

Starostna piramida prebivalstva [59]:

Starostna skupina v letih  % prebivalstva
0-14 let 13,6%
15-24 let 11,6%
25-54 let 42,9%
55-64 let 12,7%
65 let in več 19,2%

Največja mesta[uredi | uredi kodo]

Jezik[uredi | uredi kodo]

Državni in področni standardi za nemški jezik

Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88.6% prebivalsva, je nemščina. Sledijo srbski in hrvaški jezik (4.2%), turščina (2.3%), madžarščina (0.5%) in poljščina (0.5%).[3]

Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in spletnih straneh je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi besednimi razlikami. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, Luxembourgu in Lihtenštajnu, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: Italija, Belgija in Danska.

Avstrijci govorijo tudi številna lokalna narečja, in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju.

V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih slovensko govorečih prebivalcev, medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela Avstro-Ogrske) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega Vzhodnega bloka. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: Gastarbeiter, od tu slovenska popačenka gasterbajter) in njihovi potomci ter begunci iz bivše Jugoslavije. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi Romi - Sinti.

Religija[uredi | uredi kodo]

Bazilika v Mariazellu je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj
Pogled na salzburško katedralo

Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor reformacije, sta bili Avstrija in Bavarska v 16. in 17. stoletju srce protireformacije; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.[60][61] Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva in s tem so zatirali vsa druga verovanja in vere.

Leta 1775 je vladarica Marija Terezija mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju.

Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar Jožef II za Avstrijo izdal Tolerančni patent, s katerim je drugim veroizpoedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v Cislajtaniji razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (Ausgleich) leta 1867 in s tem potrdili dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere dom številnih religij, tako npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske ortodoksne cerkvene veroizpovedi, kalvinizma, luteranskih protestantov in Judov. Leta 1912, po aneksu Bosne in Hercegovine leta 1908, je bil v Avstriji uradno priznan tudi islam.[62]

Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot so Theodor Innitzer in Ignaz Seipel, zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; Engelbert Dollfuss in Kurt Schuschnigg sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku 2. svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil sekularizem in s tem je politični vpliv Cerkve slabel.

Konec 20. stoletja je bilo približno 74% avstrijskega prebivalstva registriranih kot rimokatoličani,[63] medtem ko se je 5% izreklo za protestante.[63] Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1% dohodkov; dajatev se imenuje "Kirchenbeitrag" ("cerkveni prispevek").

Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih maš je okoli 9% (podatek iz leta 2005).[64]

Judovska skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med drugo svetovno vojno skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v holokavstu, 130.000 pa jih je emigriralo.[65]

Kultura in znanost[uredi | uredi kodo]

Glasba[uredi | uredi kodo]

Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam umetnosti, najbolj opazno pa h glasbi. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so Joseph Haydn, Michael Haydn, Franz Liszt, Franz Schubert, Anton Bruckner, Johann Strauss starejši in Johann Strauss mlajši ter članov Druge dunajske šole kot so Arnold Schoenberg, Anton Webern in Alban Berg. Wolfgang Amadeus Mozart je sicer rojen v Salzburgu, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju.

Svetovno znana Dunajska državna opera

Dunaj je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19. stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem mesto vzpostavilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času baroka so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunajski položaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16. stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim lutnje. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel Ludwig van Beethoven. Trenutna avstrijska himna, Mozartovo delo, je to postala po 2. svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna.

Herbert von Karajan je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.[66] Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski klasični glasbi.[67]

Avstrija je proizvedla znanega jazz glasbenika, klaviaturista Josefa Zawinula, ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. Pop in rock glasbenik Falco je bil svetovno znan v 1980ih, zlasti zaradi svoje uspešnice "Rock Me Amadeus", posvečene Mozartu.[68] Bobnar Thomas Lang je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki kot so Geri Halliwell in Robbie Williams.

10. maja 2014 je Avstrija s skladbo "Rise Like a Phoenix", ki jo izvaja avstrijski travestitski umetnik Conchita Wurst, osvojila Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014. Za Avstrijo je bila to druga zmaga, prvo je država dosegla leta 1966.

Umetnost in arhitektura[uredi | uredi kodo]

Palača Belvedere, primer baročne arhitekture

Znani avstrijski umetniki so slikarji Ferdinand Georg Waldmüller, Rudolf von Alt, Hans Makart, Gustav Klimt, Oskar Kokoschka, Egon Schiele, Carl Moll, in Friedensreich Hundertwasser, fotografi Inge Morath in Ernst Haas, in arhitekti kot so Johann Bernhard Fischer von Erlach, Otto Wagner, Adolf Loos, in Hans Hollein (dobitnik Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo leta 1985).

Film in gledališče[uredi | uredi kodo]

Sascha Kolowrat je bil avstrijski pionir filmografije. Billy Wilder, Fritz Lang, Josef von Sternberg, in Fred Zinnemann izvirajo iz Avstrije, nato pa so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti. Willi Forst, Ernst Marischka, ali Franz Antel so obogatili popularno kinoprodukcijo v nemško govorečih državah. Michael Haneke je postal mednarodno znan po svojih prah dvigajočih filmskih študijah, dokler leta 2010 za svoj med kritiki dobro sprejet film Beli trak ni prejel nagrade Zlati globus.

Prvi avstrijski prejemnik Oskarja je bil Stefan Ruzowitzky. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci Peter Lorre, Helmut Berger, Curd Jürgens, Senta Berger, Oskar Werner, in Klaus Maria Brandauer. Hedy Lamarr in Arnold Schwarzenegger sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. kalifornijski guverner). Christoph Waltz je slavo požel za svojo vlogo v filmu Neslavne barabe (Inglourious Bastards) in si z njo leta 2009 na filmskem festivalu v Cannesu prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še Oskarja za stransko vlogo. Max Reinhardt je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. Otto Schenk ni bil le dober oderski igralec, temveč tudi kot operni režiser.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Med znanimi Avstrijci najdemo tudi pesnike, pisce in romanopisce; pisci romanov: Arthur Schnitzler, Stefan Zweig, Thomas Bernhard, in Robert Musil, pesniki Georg Trakl, Franz Werfel, Franz Grillparzer, Rainer Maria Rilke, Adalbert Stifter, Karl Kraus ter otroška pripovednica Eva Ibbotson.

Slavni sodobni pisci iger in romanov so Nobelovi nagrajenci Elfriede Jelinek, Peter Handke in Daniel Kehlmann.

Znanost in filozofija[uredi | uredi kodo]

Sigmund Freud je bil začetnik psihoanalize

Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so Ludwig Boltzmann, Ernst Mach, Victor Franz Hess in Christian Doppler, vsi pomembni znanstveniki 19. stoletja. V 20. stoletju so v 1920. in 1930. letih pri nuklearnih raziskavah in kvantni mehaniki bili ključni prispevki znanstvenikov, kot so Lise Meitner, Erwin Schrödinger in Wolfgang Pauli. Sodobni kvantni fizik Anton Zeilinger je znan po prvi prikazani kvantni teleportaciji.

Poleg fizikov je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20. stoletja Ludwiga Wittgensteina in Karla Popperja. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še biolog Gregor Mendel in Konrad Lorenz ter matematik Kurt Gödel in inženirji kot sta Ferdinand Porsche in Siegfried Marcus.

Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena zlasti na medicino in psihologijo, začenši v srednjem veku s Paracelsusom. Na dosežkih Dunajske medicinske šole 19. stoletja so gradili Theodore Billroth, Clemens von Pirquet, in Anton von Eiselsberg. Avstrija je bila dom znanstvenikov kot so Sigmund Freud, začetnik psihoanalize, Alfred Adler, oče individualne psihologije, psihologov Paula Watzlawicka in Hansa Aspergerja, in psihiatra Viktorja Frankla.

Avstrijska ekonomska šola, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni ekonomski znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so Carl Menger, Joseph Schumpeter, Eugen von Böhm-Bawerk, Ludwig von Mises, in Friedrich Hayek. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa Peter Drucker, sociolog Paul Felix Lazarsfeld in znanstvenik Sir Gustav Nossal.

Hrana in pijača[uredi | uredi kodo]

Avstrijska kuhinja izhaja iz avstro-ogrskega imperija. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja ("Hofküche"), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih zelenjave. Znani so tudi slaščičarski izdelki "Mehlspeisen", ki zajemajo specialitite kot na primer sacher torta, krofe ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek ("Strudel": jabolčni zavitek "Apfelstrudel", skutni zavitek "Topfenstrudel" ali smetanov zavitek "Millirahmstrudel").

Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki je nanjo vplivala tudi madžarska, češka, židovska, italijanska, balkanska in francoska kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi.

Tipične avstrijske jedi so dunajski zrezek (Wiener Schnitzel), svinjska pečenka (Schweinsbraten), cesarski praženec (Kaiserschmarren), različni cmoki (Knödel), sacher torta (Sachertorte)[69] in kuhana govedina (Tafelspitz)[70]. Znani so tudi koroški Kasnudeln, ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.[71] Pozimi je čas za Grenadiermarsch[72]. Priljubljene so jedi z lisičkami. Bonboni Pez so doma iz Avstrije, tako kot Mannerjeve slaščice. Avstrija je znana tudi po Mozartovih kroglicah in svoji kavni tradiciji.

Pivo, podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2 litra (Pfiff), 0,3 litra (Seidel, kleines Bier ali Glas Bier) in 0,5 litra (Krügerl, großes Bier ali Halbe). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (Maß) ali dva (Doppelmaß). Najbolj priljubljene vrste piva so ležak (lager ali Märzen), naravno motno pivo (Zwicklbier) in pšenično pivo. Ob praznikih, npr. ob božiču ali veliki noči, je naprodaj tudi temno pivo (bock).

Najpomembnejša vinorodna področja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja Grüner Veltliner je osnova za nekaj najbolj znanih belih vin[73], medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta Zweigelt.[74].

V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja mošta (Most, izgovori se podobno kot v slovenščini) iz hrušk ali jabolk.

Pije se tudi žganje (Schnapps), z do 60% alkohola, narejen iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne distilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje Selbstgebrannter ali Hausbrand.

Šport[uredi | uredi kodo]

Smučar Franz Klammer, dobitmik zlate medalje na Zimskih olimpijskih igrah 1976 v Innsbrucku

Zatadi goratega površja je alpsko smučanje prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi podobni športi, kot npr. deskanje na snegu in smučarski skoki. Avstrijski športniki, kot npr. Annemarie Moser-Pröll, Franz Klammer, Hermann Maier, Toni Sailer, Benjamin Raich, Marlies Schild & Marcel Hirscher so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. Bob, sankanje in skeleton so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju Igls, ki je tudi gostil tovrstne tekme na Zimskih olimpijskih igrah leta 1964 in 1976 v Innsbrucku. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.[75] Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih[76], med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. Obergurgl, Kuhtai, St. Anton, Zell am See-Kaprun, Schladming, Kitzbühel, Soll in Hintertux).[77]

Priljubljen ekipni šport je nogomet, ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.[78] V avstrijski zvezni ligi (Austrian Bundesliga) igrajo znani nogometni klubi, kot so SK Rapid Wien, FK Austria Wien, Red Bull Salzburg in Sturm Graz.

Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi konjska ježa, tudi na podlagi slavne Španske jahalne šole z lipicanci z Dunaja.

Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev Formule 1, med njimi Niki Lauda, Jochen Rindt in Gerhard Berger. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj Red Bull Ring) tudi uradne dirke Formule 1 za Veliko nagrado Avstrije.[79]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Bevölkerungsstand und −veränderung". Statistik Austria. 19 May 2011. Pridobljeno dne 24.7.2011. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 "Austria". The World Factbook. Central Intelligence Agency. 14 May 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 June 2009. Pridobljeno dne 31. 5.2009. 
  3. ^ 3,0 3,1 "Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland" (PDF). Statistik Austria. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 November 2010. Pridobljeno dne 17.11.2010. 
  4. ^ "Austria". Encyclopædia Britannica. 31 May 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 April 2009. Pridobljeno dne 31.5. 2009. 
  5. ^ Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page 247, David Boaz, Edward H. Crane, Cato Institute, Washington D.C. 1993, ISBN 978-0-932790-98-9
  6. ^ The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page 209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5
  7. ^ "Anschluss". Encyclopædia Britannica. 24 September 2009. Pridobljeno dne 31.5.2009. 
  8. ^ "Narodnostne manjšine 
v Avstriji le še civilna družba?". Delo d.d. 9.3.2012. Pridobljeno dne 19.3.2015. 
  9. ^ 9,0 9,1 Lonnie Johnson 17
  10. ^ 10,0 10,1 "Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl" (PDF). Statistik Austria (German). 31 October 2006. Pridobljeno dne 27.5.2009. 
  11. ^ Jelavich 267
  12. ^ "Austria About". OECD. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 May 2009. Pridobljeno dne 20.5.2009. 
  13. ^ "Austria joins Schengen". Migration News. May 1995. Pridobljeno dne 30.5.2009. 
  14. ^ 14,0 14,1 14,2 "Avstrija: Predstavitev države". SPIRIT. Pridobljeno dne 16.2.2015. 
  15. ^ 15,0 15,1 "Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo". Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj. Pridobljeno dne 16.2.2015. 
  16. ^ "University of Klagenfurt". 
  17. ^ Kladnik, Drago; Perko, Drago (2013). Slovenska imena držav. Založba ZRC. str. 45. ISBN 9789612544546. 
  18. ^ Friedrich Heer: Der Kampf um die österreichische Identität. Böhlau, Wien/Köln/Graz 1981, ISBN 3-205-07155-7.
  19. ^ "Noricum, römische Provinz". AEIOU. Pridobljeno dne 20 May 2009. 
  20. ^ "Rome's metropolis on the Danube awakens to new life". Archäologischer Park Carnuntum. Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16.1.2010. Pridobljeno dne 20.2.2010. 
  21. ^ "Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji". MMC RTV-SLO. 18.9.2009. Pridobljeno dne 24.3.2015. 
  22. ^ 22,0 22,1 Johnson 19
  23. ^ 23,0 23,1 Johnson 20–21
  24. ^ 24,0 24,1 Johnson 21
  25. ^ Lonnie Johnson 23
  26. ^ "World Heritage Sites in Austria/Tentative list of Austria". UNESCO. Pridobljeno dne 16.3.2015. 
  27. ^ "Alps". Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online. 11.6.2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1.6.2009. Pridobljeno dne 12.6.2009. 
  28. ^ "Average Conditions, Vienna, Austria". British Broadcasting Corporation. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2.12.2010. Pridobljeno dne 24.5.2009. 
  29. ^ Klima. Central Institute for Meteorology and Geodynamic
  30. ^ "Wachau Cultural Landscape". Unseco.org. Pridobljeno dne 5.12.2010. 
  31. ^ "United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report". Unesco.org. Pridobljeno dne 5.12.2010. 
  32. ^ "Austria". International Monetary Fund. Pridobljeno dne 17. april 2012. 
  33. ^ "Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies". Forbes. 30.6.2013. Pridobljeno dne 15.3.2015. 
  34. ^ "11 Top Austrian Firms make it to world top list". Austriantimes.at. 19.4.13. Pridobljeno dne 15.3.2015. 
  35. ^ "Top 10 strongest Austrian Brands in 2014". Eurobrand. Pridobljeno dne 15.3.2015. 
  36. ^ "Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses | Company Valuation Courses | Mergers & Acquisitions Courses". Imaa-institute.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26.7.2011. Pridobljeno dne 24.7.2011. 
  37. ^ "Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses | Company Valuation Courses | Mergers & Acquisitions Courses". Imaa-institute.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 July 2011. Pridobljeno dne 24.7.2011. 
  38. ^ Ramsey, Jonathon. "Volkswagen takes 49.9 percent stake in Porsche AG". Autoblog.com. Pridobljeno dne 24.7.2011. 
  39. ^ [1] od dne Februar 2012[slepa povezava]
  40. ^ "TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007" (PDF) (German). BMWA, WKO, Statistik Austria. May 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18.12.2008. Pridobljeno dne 18.11.2008.   od dne September 2010[slepa povezava]
  41. ^ 41,0 41,1 "UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2" (PDF). UNTWO. junij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31.10.2008. Pridobljeno dne 18.11.2008. 
  42. ^ "Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper". Finance. 10.12.2014. Pridobljeno dne 15.3.2015. 
  43. ^ "V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev". Delo d.d. 31.08.2014. Pridobljeno dne 16.3.2015. 
  44. ^ "Austria Renewable Energy Fact Sheet" (PDF). Europe's Energy Portal. 23.1.2008. Pridobljeno dne 20.5.2009. 
  45. ^ "V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn". Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva. 26. 3. 2014. Pridobljeno dne 17.3.2015. 
  46. ^ "Renewable energy in Europe". Eurobserv'er. Europe's Energy Portal. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20.5.2009. Pridobljeno dne 20.5.2009. 
  47. ^ Lonnie Johnson 168–9
  48. ^ "Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka". Planet.Siol.net. 30.03.2011. Pridobljeno dne 17.3.2015. 
  49. ^ "Avstrija v boj proti jedrski energiji". Delo d.d. 23.03.2011. Pridobljeno dne 17.3.2015. 
  50. ^ Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe
  51. ^ Statistik Austria. "STATISTIK AUSTRIA - Presse". statistik.at. 
  52. ^ "Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja". Dnevnik d.d. 10. december 2011. Pridobljeno dne 16.2.2015. 
  53. ^ 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini, Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.
  54. ^ 54,0 54,1 54,2 54,3 "Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften" (PDF). Statistik Austria. 2012. str. 27. 
  55. ^ "Europe | Back to school for Austria immigrants". BBC News. 24 December 2002. Pridobljeno dne 25 March 2013. 
  56. ^ "Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland". Statistik Austria. 
  57. ^ 57,0 57,1 [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html The World Factbook
  58. ^ Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table
  59. ^ "Austria Age structure". IndexMundi, CIA Factbook. 23.8.2014. Pridobljeno dne 18.2.2015. 
  60. ^ Lonnie Johnson 28
  61. ^ Brook-Shepherd 16
  62. ^ "Imperial Gazette -1912". IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich. 2011. Pridobljeno dne 4.6. 2014. 
  63. ^ 63,0 63,1 "Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality" (PDF) (German). Statistik Austria. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14.11.2007. Pridobljeno dne 17.12.2007. 
  64. ^ "Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005". Pridobljeno dne 21.4.2007. 
  65. ^ Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna Vienna Webservice
  66. ^ Lebrecht, Norman (2007). The Life and Death of Classical Music. Anchor. str. 137. ISBN 1400096588. 
  67. ^ John Rockwell (17 July 1989). "Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81". The New York Times. str. A1. 
  68. ^ "Falco". VH1. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 January 2007. Pridobljeno dne 17 June 2009. 
  69. ^ "Sacherjeva torta: niti malo staromodna" (Austria.info). Pridobljeno dne 28.2.2015. 
  70. ^ "Tafelspitz Recipe". Austria.info. Pridobljeno dne 28.2.2015. 
  71. ^ "Kärntner Kasnudeln". Austria.info. Pridobljeno dne 28.2.2015. 
  72. ^ "Wiener Küche – Grenadiermarsch". http://www.stadtbekannt.at. 4.2.2014. Pridobljeno dne 1.3.2015. 
  73. ^ "Gruner Veltliner Wine". Wine-Searcher. 
  74. ^ "Zweigelt Wine". Wine-Searcher. 
  75. ^ "YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement". International Olympic Committee. 12.12.2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16.12.2008. Pridobljeno dne 24.12.2008. 
  76. ^ "Smučišča Avstrija (371)". www.Bergfex.si. Pridobljeno dne 1.3.2015. 
  77. ^ "The 50 Best ski resorts". Indepedent (časopis). 18.10.2013. Pridobljeno dne 1.3.2015. 
  78. ^ "Österreichischer Fußballbund". ÖFB (German). 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28.6.2009. Pridobljeno dne 17.6.2009. 
  79. ^ "Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo". avtomanija.com. 23.7.2013. Pridobljeno dne 23.3.2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

V tujih jezikih:

Uradne strani
Trgovina
Potovanje