Avstrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Republik Österreich
Republika Avstrija
Zastava Avstrije Grb  Avstrije
Grb
HimnaLand der Berge, Land am Strome  (nemško)
Dežela gora, dežela na reki

Lega Avstrije
Lega Avstrije (temno zelena)
- na Evropski celini (siva)
- v Evropski uniji (svetlo zelena)
Lega Avstrije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Dunaj
48°12′N, 16°21′E
Uradni jeziki nemščina
Priznani regionalni jeziki slovenščina, gradiščanščina, madžarščina1
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik: Heinz Fischer
 -  kancler: Werner Faymann
neodvisnost:
 -  uveljavitev Avstrijske državne pogodbe:
27. julij 1955 
 -  Deklaracija o neodvisnosti: 26. oktober 1955 
Vstop v EU 1. januar 1995
Površina
 -  skupaj: 83,871 km² (112.
 -  voda (%): 1.3
Prebivalstvo
 -  ocena 2011: 8.414.638 (92.)
 -  štetje 2001: 8.032.926 
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 275,02 milijarde USD (34.)
 -  na prebivalca: 33.615 USD (8.)
BDP (nominalno) ocena 2005
 -  skupaj: 307,07 milijarde USD (23.)
 -  na prebivalca: 37.117 USD (12.)
Gini (2000) 29,1 (nizek
HDI (2004) Rast 0,944 (visok) (14.)
Valuta evro () 2 (EUR)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .at 3
Klicna koda +43 (podrobnosti)
1 slovenščina, hrvaščina in madžarščina so uradno priznani regionalni jeziki, avstrijski znakovni jezik pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi.
2 Pred 1999: avstrijski šiling.
3 Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije.

Repúblika Ávstrija (nemško Republik Österreich) je celinska država v Srednji Evropi, zveza 9 dežel. Avstrija meji na Lihtenštajn in Švico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu, ter Nemčijo in Češko na severu. Ima približno 8,5 milijonov prebivalcev, ki govorijo bavarski dialekt nemščine, standardna nemščina je tudi uradni jezik. Drugi regionalni uradni jeziki so še gradiščanščina, madžarščina in slovenščina (v predelih, kjer živijo manjšine).

Je izrazito alpska država, manj kot tretjina površja ima nadmorsko višino pod 500 m, najvišji vrh pa je Veliki Klek (Großglockner) pri 3.120m n.m. Podnebje je celinsko in gorsko. Glavno mesto je Dunaj, ki leži na severovzhodu države, v bližini meje s Slovaško.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po nadvladi Rimljanov, Hunov, Langobardov, Ostrogotov, Bavarcev in Frankov, je ozemlje Avstrije v 10. stoletju prešlo pod Babenberžane. Te so v 13. stoletju nasledili Habsburžani, ki so ostali na oblasti vse do 20. stoletja.

Po razpustitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je bilo osnovano Avstrijsko cesarstvo, ki je bilo leta 1867 preurejeno v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko. Po porazu v prvi svetovni vojni je monarhija razpadla na več neodvisnih držav, katerih ena je današnja Avstrija.

Leta 1918 je Avstrija postala republika, kar je ostala do leta 1934, ko je kancler Engelbert Dollfuß uvedel diktaturo.

Avstrijo je leta 1938 priključila nacistična Nemčija (glej Anschluss). Po porazu nacistov v drugi svetovni vojni so Avstrijo skladno s sklepi Potsdamske konference zasedle zavezniške sile. Leta 1955 je država znova dobila popolno neodvisnost pod pogojem, da se zaveže nevtralnosti. Kljub temu se je po padcu komunizma v Vzhodni Evropi Avstrija začela vključevati v evropske povezave in se tako leta 1995 vključila v Evropsko unijo, leta 1999 pa še v Evroobmočje.

Politika in uprava[uredi | uredi kodo]

Vodja države je predsednik, ki je voljen na neposrednih volitvah, in predstavlja državo v tujini ter je vrhovni poveljnik vojske. Predsednik imenuje kanclerja (predsednika vlade) in ministre ter lahko z odlokom razpusti državni zbor, ki je spodnji dom parlamenta. Ta je razdeljen na politično močnejši državni zbor (Nationalrat) in zvezni svet (Bundesrat). Slednji načeloma potrjuje zakone, vendar lahko državni zbor zaobide morebitni veto s ponovnim glasovanjem. Volilno pravico imajo vsi državljani, starejši od 16 let. Tretja veja oblasti je sodna, predvsem ustavno sodišče ima precejšnjo politično moč, saj razveljavlja zakone, ki niso v skladu z ustavo.

Od leta 1995 lahko Sodišče Evropske unije razveljavi vse odločitve sodišč v zadevah, ki so definirane v zakonodaji Evropske unije. Avstrija v svojo zakonodajo vključuje tudi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je Evropska konvencija o človekovih pravicah del avstrijske ustave.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zvezna dežela Avstrije.

Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel (nemško Bundesländer).[1]

Zvezna dežela Glavno mesto Površina (km²) Prebivalstvo
Gradiščanska (Burgenland) Železno 3.966 287.470
Koroška (Kärnten) Celovec 9.536 556.006
Spodnja Avstrija (Niederösterreich) Sankt Pölten 19.174 1.627.965
Salzburg Salzburg 7.154 535.549
Štajerska (Steiermark) Gradec 16.392 1.216.769
Tirolska (Tirol) Innsbruck 12.648 723.494
Zgornja Avstrija (Oberösterreich) Linz 11.980 1.428.075
Dunaj (Wien) 414 1.775.843
Predarlska (Vorarlberg) Bregenz 2.601 376.059

Zunanja politika[uredi | uredi kodo]

Avstrija je članica Evropske unije, Konference za varnost in sodelovanje v Evropi in opazovalka v Zahodnoevropski uniji. Je tudi soustanoviteljica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Austria". The World Factbook. Central Intelligence Agency. 14 May 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 June 2009. Pridobljeno dne 31 May 2009. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]