Asimilacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Asimilácija je v sociologiji proces kulturnega prilagajanja (etnične) manjšine ali posameznika prevladujočemu delu prebivalstva[1], ali poenostavljeno utapljanje enega naroda/etnične skupine v drugem. Nasilna asimilacija celotnih populacij povzroča fenomene prekogeneracijskega kolektivnega sindroma posttravmatskega stresa (Post traumatic Stress Disorder, PTBS), kot je to prikazal na primeru koroških Slovencev Bojan-Ilija Schnabl že leta 2010 za avstrijsko Južno Koroško.[2] Mlajši avtor, ki se je ukvarjal za asimilacijo ter medgeneracijsko travmatizacijo je tudi koroško slovenski raziskovalec Daniel Wutti.[3][4]

Asimilacija je v ekologiji osnovni proces, zaradi katerega lahko pride do kroženja snovi in pretoka energije v naravo. Asimilacija si s prisvajanjem snovi, ki jo organizem dobi iz okolja in jih pretvori v snov za gradnjo celičnih struktur ali snov za shranjevanje zaloge.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Veliki splošni leksikon, DZS
  2. ^ Schnabl, Bojan-Ilija (2010). "Asimilacija in sindrom posttravmatskega stresa". Koroški koledar 2011 (Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava). str. 117–130. ISBN 978-3-85435-634-9. 
  3. ^ Wutti, F. (2012). "Kein Ende traumatischer Erfahrungen der Kärntner SlowenInnen nach dem 2. Weltkrieg". Integration. Identität. Gesundheit. Beiträge zum 5. Kongress des Dachverbands der transkulturellen Psychiatrie, Psychotherapie und Psychosomatik im deutschsprachigen Raum e. V. 23.–25. September 2011 Alpen-Adria Universität Klagenfurt (Berlin: Alpen-Adria Universität Klagenfurt/Celovec). 
  4. ^ Wutti, Daniel (2013). "Transgeneracijski prenosi v družinah koroških Slovencev". Treatises and documents. Journal of Ethnic Studies/Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja. 70 (Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja (INV)). str. 45–54. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]