Samostalnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete, pojme. Skupaj s samostalniškim zaimkom in posamostaljeno pridevniško besedo sodi med samostalniške besede.

Samostalniku lahko določimo spol, število, sklon in sklanjatev.

[uredi] Skladenjske vloge

V stavku lahko ima samostalnik naslednje skladenjske vloge:

• osebek (Sosed se je odpeljal.),
• predmet (Pišem pesem.),
• povedkovo določilo (Moj stric je bil zdravnik.),
• prislovno določilo (Sestra pride v četrtek.),

Samostalnik se lahko veže s prilastkom (Danes je najdaljši dan v letu.) ali pa ima sam vlogo prilastka (Popil je vrč piva.).