Samostalnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje pojme, bitja in stvari. Skupaj s samostalniškim zaimkom in posamostaljeno pridevniško besedo sodi med samostalniške besede, ki poimenujejo besedne zveze; obrazilno stopnjevanje: zloben zlobnejši najzlobnejši

Samostalniku lahko določimo spol, število, sklon in sklanjatev.

Skladenjske vloge[uredi | uredi kodo]

V stavku lahko ima samostalnik naslednje skladenjske vloge:

Samostalnik se lahko veže s prilastkom (Danes je najdaljši dan v letu.) ali pa ima sam vlogo prilastka (Popil je vrč piva.).