Habsburžani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Habsburžani
Coat of arms of the House of Habsburg.png
Grb rodbine Habsburžanov
Plemiški predikat: Habsburški
Država danes: Zastava Avstrije Avstrija
Zastava Belgije Belgija
Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Zastava Češke Češka
Zastava Hrvaške Hrvaška
Zastava Italije Italija
Zastava Nemčije Nemčija
Zastava Nizozemske Nizozemska
Zastava Slovenije Slovenija
Zastava Švice Švica
Izvor: Zastava Švice Švica, grad Habsburg
Obdobje obstoja: vsaj od 11. stoletja do danes
Naziv: -vojvode
-nadvojvode
-kralji
-cesarji
Glavne veje: avstrijska veja, španska veja, habsburško-lotarinška veja
Stranske veje: toskanska veja, modenska veja
Najpomembnejši predstavnik: Karel V.

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Habsburžani izvirajo iz Švice in se imenujejo po gradu Habichsburg v kantonu Aargau. Od druge polovice 13. stoletja so vladali vsem avstrijskim deželam, pod svojim okriljem pa so imeli tudi večino ozemlja današnje Slovenije.

Habsburška zastava

Prvi ugotovljeni pripadnik Habsburžanov je bil grof Lanzelin iz 2. polovice 10. stoletja. Od 11. do 13. stoletja so si postopno ustvarili posest v Alzaciji in Švici. V prvi polovici 13. stoletja sta si razdelila družinsko posest: grof Rudolf, začetnik lauffenburške veje (izumrla 1415), je dobil posesti v Breisgauu, grofije Klettgau, Lauffenburg in Rheinfelden, grof Albreht iz katerega izvirajo kasnejši nemški, ogro-hrvatski in španski kralji in cesarji, pa je dobil grad Habichtsburg ter posesti v Alzaciji in kantonu Aargau. Rudolf I. Habsburški, sin grofa Albrehta je bil 1273 izvoljen za prvega nemškega kralja, po zmagi s češkim kraljem Otokarjem pa je pridobil tudi vojvodini Avstrijo in Štajersko. V 14. stoletju so med krizo izgubili nemški prestol, saj so bili leta 1315 poraženi pri Morgartnu in so s tem izgubili vsa posestva v Švici. Oblast so nato začeli utrjevati v t. i. dednih deželah. Leta 1335 je Albreht II. pridobil vojvodini Kranjsko in Koroško, njegov sin, nadvojvoda Rudolf IV. Habsburški pa 1363 Tirolsko. Dinastija se je leta 1379, ko je umrl Albreht II. razdelila na dve manjši. Albertinska je imela v oblasti Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, kasneje je pridobila še Češko in Ogrsko. Leopoldinska pa je obsegala med drugim tudi slovansko vejo. Zadnja se je konec 14. stoletja razcepila na tirolsko in notranjeavstrijsko, ki se je v začetku 16. stoletja razdelila na špansko, ki je razpadla leta 1700, in avstrijsko. Iz slednje je s poroko Marije Terezije in Franca I. Štefana Lotarinškega nastala habsburška-lotarinška dinastija.

Grb Habsburžanov

Habsburžani so v 15. stoletju postali nemško-rimski cesarji. Na tem položaju so se s krajšimi presledki obdržali do odprave cesarstva 1806. Prvi cesar je postal Friderik III. Habsburški leta 1452, ki je bil uspešen tudi pri združevanju habsburških dežel. Pravi vzpon so Habsburžani sicer dosegli z Maksimilijanom I., ki je osvojil Nizozemsko, Belgijo in Burgundijo, in z njegovim sinom Filipom, ki je osvojil Kastilijo, Španijo in Neapeljsko kraljestvo. Cesarstvo je bilo največje v času Karla V. v 16. stoletju. Po smrti Karla VI. se je vladavina nadaljevala po ženski liniji. Leta 1740 je vladarica postala Marija Terezija, ki je skupaj s svojim sinom Jožefom II. izpeljala precej reform. Zadnji avstrijski cesar je bil Karel I. Avstrijski. Ko je leta 1918 razpadla Avstro-Ogrska, so oblast izgubili tudi Habsburžani. Karlov poskus, da bi se leta 1921 ponovno povzpel na ogrski prestol, je spodletel.

Seznam Habsburžanov[uredi | uredi kodo]

A[uredi | uredi kodo]

E[uredi | uredi kodo]

F[uredi | uredi kodo]

J[uredi | uredi kodo]

K[uredi | uredi kodo]

L[uredi | uredi kodo]

M[uredi | uredi kodo]

O[uredi | uredi kodo]

R[uredi | uredi kodo]

V[uredi | uredi kodo]

Habsburžani danes[uredi | uredi kodo]

Vodja Habsburžanov je danes Karl von Habsburg, najstarejši sin Otta von Habsburga, zadnjega avstro-ogrskega prestolonaslednika.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Habsburžani
Leto začetka dinastije: 12. stoletje
Predhodnik: 
Rodbina Přemysli
Vladajoča rodbina Vojvodine Avstrije
1282–1453
Povzdignitev Vojvodine
Postala Nadvojvodina
Nov naziv Vladajoča rodbina Nadvojvodine Avstrije
1453–1780
Habsburško-Lotarinška dinastija
Izumrtje direktne moške linije
Predhodnik: 
Rodbina Jageloni
Vladajoča rodbina Kraljevine madžarske
1526–1780
Vladajoča rodbina Kraljevine Hrvaške
1527–1780
Vladajoča rodbina Kraljevine Bohemije
1526–1780
Predhodnik: 
Rodbina Aviz
Vladajoča rodbina Kraljevine Portugalske
1580–1640
Naslednik: 
Rodbina Braganza
Predhodnik: 
Rodbina Trastámara
Vladajoča rodbina Kraljevine Španije
1504–1700
Naslednik: 
Rodbina Bourboni
Predhodnik: 
Rodbina Savojci
Vladajoča rodbina Kraljevine Sicilije
1720–1734
Predhodnik: 
Rodbina Valoisi
Vladajoča rodbina Vojvodine Burgundije in Burgundske Nizozemske
1477–1700
Predhodnik: 
Rodbina Bourboni
Vladajoča rodbina Kraljevine Neapelj
1713–1735
Vladajoča rodbina Kraljevine Sardinije
1713–1735
Naslednik: 
Rodbina Savojci
Vladajoča rodbina Vojvodine Burgundije in Burgundske Nizozemske
1713–1780
Naslednik: 
Habsburško-Lotarinška dinastija