A.E.I.O.U.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej AEIOU (razločitev).
Svetlopis iz Spominov kralja Friderika IV. 1446

"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Različne razlage od vsega začetka[uredi | uredi kodo]

En zapis v njegovem zvezku (odkrit leta 1666), pojasnjuje pomen gesla v nemščini in latinščini kot: "Ves svet je podvržen Avstriji" (nemško Alles Erdreich ist Österreich untertan; angleško All the world is subject to Austria) oz. "Avstrija bo vladala celemu svetu" (latinsko Austriae est imperare orbi universo)[1]

Friderik je imel navado označevati stavbe, tako na primer cerkev Santa Maria dell'Anima v Rimu,[2] Grad v Dunajskem Novem mestu ali Graško stolnico; pa tudi njegovo namizno opravo in druge predmete krasijo ti nenavadni samoglasniški zapisi.[3]

Kljub mnogim razlagam nam ostaja rek skrivnosten: pravega pomena tega rekla nam pravzaprav Friderik ni nikoli razkril.[4]

On sam potrjuje, da je on sam, ali vojvoda Friderik Mlajši, ukazoval vrezati ali vklesavati te čarobne črke, ki pa so, kot pravi, njegova osebna lastnina.[5]

Od leta 2017 je A.E.I.O.U. tudi geslo Terezijanske vojaške akademije, ustanovljene leta 1751. Nahajate ga tudi na steni pisarne avstrijskega kanclerja v Zveznem avstrijskem predsedniškem uradu. Slavna naprava je verjetno najbolj znan rek predmodernega časa, saj je vedno znova dobival nove razlage. Razkrivanje skrivnosti, kaj pravzaprav pomeni A.E.I.O.U., je del večstoletne razprave, ki traja še danes.[6]

Motto "A.E.I.O.U." (latinski izvirnik) Stichwort "A.E.I.O.U." (nemški prevod) Geslo "A.E.I.O.U." (slovenski prevod)

'En amor electis iniustis ordinor ultor. Sic Fridericus ego mea iura rego'

'„Seht, ich bin geliebt von den Erwählten, gefürchtet von den Ungerechten, also regiere ich, Friedrich, rechtmäßig“.[7]

'Jaz, ljubezen izbrancev, ukazujem maščevanje krivičnih. Tako torej, jaz Friderik, vladam po svojih pravicah (=pravično)'

Najnovejše raziskave so pokazale, da je rimska pisarna Friderika III. uporabljala zgornjo razlago kot uradno geslo. Ta razlaga se je tudi izkazala za najpogosteje uporabljeno različico v 15. stoletju. Domnevali so tudi, da različice »Austriæ est imperare« verjetno segajo do Friderikovega protonotarja Leubinga.[8]

Mladi Friderik kot štajerski vojvoda[uredi | uredi kodo]

Friderik III. je bil potomec štajerske veje Habsburžanov in je kot štajerski vojvoda s sedežem na Gradu v Gradcu vladal ravno v svoji mladosti. S stavkom: „Seht, ich bin geliebt von den Erwählten, ich bin gefürchtet von den Ungerechten, also regiere ich, Friedrich, rechtmäßig“ – "Glejte, jaz sem ljubljen od izvoljenih, tj. pravičnih, mene se bojijo krivični - torej jaz, Friderik, vladam pravično." je hotel dati spričevalo o svoji primernosti za vladarja. Pozneje je res postal svetorimski cesar z najdaljšo vladavino in zadnji, ki je bil kronan v Rimu.

Tako potrdilo o pravilnem vladanju je potreboval, ker je bil še mlad, neizkušen in nepriznan. Zato najdemo te začetnice vsepovsod, kjer so vladali Habsburžani: od Trsta do Dunaja in Merana, od Gradca do Dunajskega Novega mesta in še drugod.[9]

Razlaga[uredi | uredi kodo]

Habsburški in Celjski grb[uredi | uredi kodo]

Friderik je torej prvič uporabil monogram s petimi črkami leta 1437, ko je bil še štajerski vojvoda.

En zapis v njegovem zvezku (odkrit leta 1666), čeprav ne zapisan z isto roko, pojasnjuje to nenavadno geslo v nemščini in latinščini z istimi črkami, vendar drugačno vsebino:

"Motto Austriae"[1] "Österreichisches Stichwort" "Avstrijsko geslo"

"latinsko Austriae est imperare orbi universo"

"nemško Alles Erdreich ist Österreich untertan"

slovensko: Avstrija je določena za vladanje vesoljnemu svetu

Heraldična plošča iz leta 1466 s habsburškim geslom F.I. A.E.I.O.U. Levi del predstavlja grb Habsburških, desni del pa grb Celjskih; združena sta pod avstrijskim cesarskim orlom
Kronanje Marije Terezije v Pressburgu 1741 je povečalo ugled Avstrije. Narisal sodobnik Johann Daniel Herz

Drugi odlomek, kasneje v istem zvezku, uporablja črke v zaporedju kot začetne črke besed v prvi vrstici dvovrstne pesmi: amor electis, iniustis ordinor ultor ("Ljubijo me izvoljeni, krivičnim pa sem postavljen za maščevalca").[1][10][11]

Ta verz je Friderik verjetno prevzel iz pesmi Nikolaja (latinsko: Nicolaus) Petschacherja iz Znaima,[12] ki je v štiridesetih letih 15. stoletja delal kot sodni uradnik.[13]

Druge priljubljene razlage[uredi | uredi kodo]

Predlagane so bile tudi druge razlage, vključno tiste sodobnih grboslovcev.

Več razlag izhaja iz predpostavke, da je bilo geslo mišljeno kot politični slogan oziroma kot vojaška "lozinka":

Že Friderikovi sodobniki - tako npr. okoli 1480 Konrad Grünenberg[14] – so se ukvarjali s pomenom znakov.[15]

Od zgodovinarja Alfonsa Lhotskyga izhaja zbirka 86 od čez 300 znanih pomenov; nekatere omenimo:

  1. Austriae est imperare orbi universo (de: Es ist Österreich bestimmt, die Welt zu beherrschen; sl: Avstriji je usojeno zavladati svetu)
  2. Austria erit in orbe ultima (de: Österreich wird bestehen bis ans Ende der Welt; sl: Avstrija bo zadnja na svetu, tj. A. bo obstajala do konca sveta)
  3. Austria est imperio optime unita (de: Österreich ist durch sein Reich bestens vereint; sk; Avstriji cesarstvo najbolje jamči enotnost)[16]
  4. Augustus est iustitiae optimus vindex (de: Der Kaiser ist der beste Beschützer der Gerechtigkeit; sl: Cesar je najboljši varuh pravičnosti)
  5. Alles Erdreich ist Österreich untertan (16./17. stoletje: Ves zemeljski krog je podrejen Avstriji)
  6. Aller erst ist Österreich verdorben (sl. narečno: Avstrija je narbol fardirbana; sl. knjižno: Avstrija je najbolj pokvarjena oziroma korumpirana)
  7. Austria est imperatrix omnis universi (de: Österreich ist die Beherrscherin der ganzen Welt; sl: Avstrija je vladarica celotnega sveta)
  8. Ko je oblegal Dunaj ogrski kralj Matjaž (1485) so navajali Dunajčani naslednjo razlago: Aller erst ist Österreich verloren (sl: Za Avstrijo je vse izgubljeno)[17]
  9. Eugen Rosenstock-Huessy (1888–1973) je ponudil 1951 v branje tudi tole: Austria Europae Imago, Onus, Unio – (de: Österreich als Europas Ebenbild, Belastung und Zwang zur Einigung; sl: Avstrija kot evropska podoba, breme in spodbuda za združevanje)
  10. Austria est imperium optime unitum (de: Österreich ist ein aufs Beste geeinigtes Reich; sl: Avstrija je najbolje združeno cesarstvo)[18]
  11. Austria est imperio optime unita (en: "Austria is best united by the Empire"; sl: "Za Avstrijo pomeni cesarstvo najboljšo združevalno vladavino").[19]
  12. Austria erit in orbe ultima ("Austria will be supreme in the world" sl.: "Avstrija bo na svetu zadnja"), včasih nepravilno podano kot "Austria will be the last (surviving) in the world" sl.: "Avstrija bo zadnja, ki bo preživela na svetu".[19]
  13. Aquila electa iusta omnia vincit (sl.: Izbrani orel pač premaga vse)[10]
  14. Alle ere ist ob uns (sl.: Vse ostalo je odvisno od nas)[10]

Še dve izvirni razlagi[uredi | uredi kodo]

V ličnih bukvicah velikosti 9x15.5 cm, ki so kljub častitljivi starosti izredno dobro ohranjene, beremo še dve izvirni razlagi, od katerih je drugo po njegovih lastnih besedah sestavil sam pisatelj knjižice v čast novopečenemu avstrijskemu vladarju – obravnavano je v njej namreč 17 pomembnejših vladarjev do sodobnika, tj. do Leopolda I.. Prvi rek se torej glasi:

  1. Austria Erectrix Imperii; Origo Vitae (napisano je Imperij; sl.: Avstrija je dvigovalka cesarstva; vir življenja); drugi pa z uvodom „E hoc Anno:” (tj: „Tega leta” - ko je bila knjiga napisana ali izdana? tj. 1674)
  2. AVstrIa Den ELeCtVM Integer orbIs VenerabItVr! – te črke torej dajo glasoviti AEIOU; rek bi pa lahko prevedli nekako takole: „Avstrijskega izvoljenca bo častil ves svet”. V navadnem latinskem rokopisu bi pisalo takole: "Austria den (nemški člen za tožilnik!) electum integer orbis venerabitur!" Tako pomešan črkopis (tudi prvi poudarjeni A, prvi E in O naj bi bili male črke, in ne bi šteli za letnico) skriva torej v sebi število, neki datum ali letnico z rimskimi številkami, ki se vrstijo takole: VIDLCVMIIVIV[20].[21].

Ključ za rešitev uganke AEIOU[uredi | uredi kodo]

Poznejši svetorimski cesar Friderik III. je že kot 9-leten otrok 1424 postal štajerski vojvoda; podedoval je poleg tega tudi Koroško in Kranjsko, ter je takorekoč postal vladar skoraj vseh Slovencev. On je postal rimsko-nemški kralj z najdaljšo vladavino (1440–1493) in zadnji cesar svetorimskega cesarstva, ki ga je papež kronal v Rimu; že med svojim bivanjem na Graškem gradu je začel uporabljati svojo zanimivo iznajdbo, črkovno zaporedje A.E.I.O.U.[22] [23]

Nemški zgodovinar Konstantin Moritz Langmaier[24] je torej v Gradcu v sredo zvečer, 29. marca 2023, predstavil izbranemu občinstvu zanimive ugotovitve svoje večletne raziskave vladarskega gesla cesarja Friderika III. in podal »ključ za rešitev stoletja stare skrivnosti«, kot se je izrazil ravnatelj Graškega državnega arhiva Obersteiner.

Rešitev gesla je oteževala trditev uglednega raziskovalca srednjega veka Alfonsa Lhotskyja[25], ki je izum dvostiha A.E.I.O.U. (= »En amor Distichon«) pripisal moravskemu notarja Nikolaju Petschacherju, sicer slovenskega rodu; to pa je bila »raziskovalna napaka«; zaporedje besed »En amor« je v svojih rokopisih namreč uporabljal sam vojvoda Friderik že od leta 1437 naprej, kot je razvidno iz njegovih zapiskov.

Langmaierjevo tezo podpira tudi najstarejši tisk iz Brandenburga, in sicer Marijanski psaltir, ki tudi navaja geslo A.E.I.O.U. z izvirno razlago, in je nastal v tiskarni nekdanjega cistercijanskega samostana Zinna – a v današnjem okrožju Teltow-Fläming,.

Deželni glavar Štajerske Drexler (*Gradec 1971)[26] je v zvezi s tem odkritjem v četrtek, 30. aprila 2023, dejal:

»"A.E.I.O.U." Rätsel gelöst« (nemško) [27] »A.E.I.O.U. uganka rešena« (slovensko)

„Für die Steiermark ist die Entschlüsselung des A.E.I.O.U., das zu unserem reichhaltigen historischen Erbe gehört, von enormer Bedeutung. Die Erkenntnisse werde man bei der Revitalisierung der Grazer Burg miteinbeziehen.“

„""Za Štajersko je odklepanje A.E.I.O.U., ki je del naše bogate zgodovinske dediščine, izjemnega pomena; ugotovitve bodo vključene v oživitev Graškega gradu.“.

Langmaierjevo raziskovalno odkritje »O geslu cesarja Friderika III. (1415–1493)« je izšlo v 113. letniku »Časopisa Zgodovinskega društva za Štajersko«. [28] [29]

Slikovna zbirka[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »AEIOU«. Die Welt der Habsburger. Pridobljeno 2. avgusta 2018.
  2. ↑ Romedio Schmitz-Esser: Friedrich III. und die Präsenthaltung des abwesenden Herrschers. v: Zeitschrift für Historische Forschung 46, 2019, 592.
  3. ↑ Brewer, E. Cobham (1978) [reprint of 1894 version], The Dictionary of Phrase and Fable, Edwinstowe, England: Avenel Books, str. 1, ISBN 0-517-25921-4
  4. ↑ Martin Mutschlechner. »AEIOU«. Die Welt der Habsburger (The World of the Habsburgs). Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  5. ↑ Zitiert nach Lhotsky, Alphons: AEIOU. Die "Devise" Kaiser Friedrichs III. und sein Notizbuch. v: Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung 60 (1952) 155-193, hier S. 166
  6. ↑ Romedio Schmitz-Esser: Friedrich III. und die Präsenthaltung des abwesenden Herrschers. v: Zeitschrift für Historische Forschung 46, 2019, 575.
  7. ↑ red (30. marec 2023). »Jahrhundertealtes A.E.I.O.U.-Rätsel gelöst«. Steiermark.ORF.at. Pridobljeno 31. oktobra 2023.
  8. ↑ Konstantin M. Langmaier, Zur Devise Kaiser Friedrichs III. (1415–1493). v: Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark 113 (2022), 7-32.
  9. ↑ red (30. marec 2023). »Jahrhundertealtes A.E.I.O.U.-Rätsel gelöst«. Steiermark.ORF.at. Pridobljeno 31. oktobra 2023.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Armorial of Ulrich Rösch (Cod. Sang. 1084) p. 40 (1488)
  11. ↑ Konstantin Langmaier: Kaiser Friedrich III. (1415–1493): des Reiches Erzschlafmütze?, Der „schlafende Kaiser“ als Klischee. v: Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark. 111, 2020, 175-176.
  12. ↑ Petschacher, Nikolaj, avtor 16 latinskih pesmi. Slovenski biografski leksikon. Navedi kot: Kidrič, Francè: Petschacher, Nikolaj (*med 1400 in 1410– po 1445). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi421269/#slovenski-biografski-leksikon (29. oktober 2023). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.
  13. ↑ Alphons Lhotsky, Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs, v: MIÖG, Erg. Bd. 19, 1963, 344f.
  14. ↑ Conrad Grünenberg (tudi: Konrad Grünemberg; † 1494) je bil ugleden meščan in vitez iz Konstance (Konstanca, Nemčija). Znan je po njem imenovani Grünenberg-Wappenbuch, ki velja za eno najpomembnejših del o grbih v srednjem veku
  15. ↑ Conrad Grünenberg: Wappenbuch (um 1480), S. 7 (All er ist Österreich vntertann oder All ere ist ob vns; Abbildung).
  16. ↑ »The emblem«. Homepage der Theresianischen Militärakademie (v angleščini).
  17. ↑ Le Guide Vert – Der grüne Reiseführer (Michelin). „Vienne“ (francoska izdaja), 2007, s. 156; glej tudi Julius Franz Schneller: Staatengeschichte des Kaiserthums Oesterreich. Dritter Theil: Östreich’s und Steyermark’s Alleinseyn. Miller, Grätz 1818. s. 424 (Predloga:Google Buch).
  18. ↑ Jurende's Vaterländischer Pilger. Geschäfts- und Unterhaltungsbuch für alle Provinzen des österreichischen Kaiserstaates. 1848, S. 218 (Predloga:Google Buch).
  19. ↑ 19,0 19,1 "A", Meyers Konversationslexikon, (različni avtorji), Volume 1, page 1, 1885–1890, web (Commons): MKL-b1-p1: ima "A.E.I.O.U." na prvi strani celotne 16-knjižne enciklopedije, kot 3 latinske izeke:
    1. Austriae est imperare orbi universo in Austriae est imperium orbis universi tudi z nemškim prevodom
    2. Alles Erdreich ist Oesterreich unterthan kot beleži Friedrich III., ter še 3. latinski izrek:
    3. Austria erit in orbe ultima vzporedno z nemškim Österreich wird bestehen bis ans Ende der Welt (včasih prestavljeno v angleščino kot "Austria will stand until the end of the world"; sl.: "Avstrija bo obstajala vse do konca sveta"); vendar je latinščini bližji prevod: "Austria will be supreme in the world" (sl. "Avstrija bo najvišja oziroma največja na svetu"); cf. Cic. Fin. 3, 9, 30, “summum bonum, quod ultimum appello”); pomni, da označava Oesterreich pravzaprav Österreich ("Oe") s prvo črko "O". "Ö" v nemščini ni deljena črka.
  20. ↑ rimske številke pa očitno niso napisane po običajnem vrstnem redu in jih je šele treba prav zložiti po nekem ključu
  21. ↑ Federico Albermontio (1674). Symmetria iuridico Austriaca continens Viva Themidis & Austriiæ oscula. Seu Theses et hypotheses deductas ex utroque jure; Nec non celeberioribus factis ac symbolis augustissimorum imperatorum et inclyta domo Austriaca. Bambergae: Joannis Eliae Höffling, Bibliopolae Academici. str. 48.
  22. ↑ Karl Brodschneider (13. april 2023). »Richtige Deutung eines steirischen Rätsels«. Bauernzeitung. Pridobljeno 2. novembra 2023.
  23. ↑ Erwin Scheriau (Ervin Žerjav) (30. marec 2023). »Rätsel gelöst: Das bedeutet das Kürzel A.E.I.O.U«. Vienna.at. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
  24. ↑ Konstantin Moritz Langmaier (*Wasserburg am Inn), je študiral srednjeveško nemško in bavarsko zgodovino in srednjeveško latinsko filologijo na LMU München od 2003 do 2008; 2013 doktoriral s temo o nadvojvodu Albrehtu VI. Avstrijskem; znanstveni asistent pri Zgodovinski komisiji Bavarske akademije znanosti; raziskuje nemško in habsburško zgodovino, zlasti čas cesarja Friderika III. in Maksimilijana I.
  25. ↑ Alfons Lhotsky (tudi Alphons Lhotsky, * 8. maj 1903 na Dunaju, umrl prav tam 21. junij 1968) je bil avstrijski raziskovalec in zgodovinar
  26. ↑ grizzly. »Christopher Drexler - Landeshauptmann der Steiermark«. Christopher Drexler (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2023. Pridobljeno 4. junija 2023.
  27. ↑ Erwin Scheriau (Ervin Žerjav) (30. marec 2023). »Rätsel gelöst: Das bedeutet das Kürzel A.E.I.O.U«. Vienna.at. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
  28. ↑ Forschungsarbeit „Zur Devise Kaiser Friedrichs III. (1415–1493)“ erscheint im Jahrgang 113 der „Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark“.
  29. ↑ Red (30. marec 2023). »Jahrhundertealtes A.E.I.O.U.-Rätsel gelöst«. Steiermark.ORF.at. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
  30. ↑ latinsko Fiat iustitia, et pereat mundus – geslo svetorimskega cesarja Ferdinanda I.
  31. ↑ latinsko Plus ultra – osebno geslo Karla V., po njem pa sodobno geslo Španije

Viri[uredi | uredi kodo]

(nemško)
  • Heinrich Koller: Zur Bedeutung des Vokalspiels AEIOU. In: Österreich in Geschichte und Literatur. Band 39, 1995, S. 162–170.
  • Alfons Lhotsky: A.E.I.O.U. Die „Devise“ Kaiser Friedrichs III und sein Notizbuch. In: Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung. Band 60, 1952, S. 155–193.
  • Henriette Peters: AEIOV – Versuch einer Deutung (= Beiträge zur Wiener Diözesangeschichte. Beilage zum Wiener Diözesanblatt. Jahrgang 34, Heft 2). Wien 1993, S. 22–25.
  • Roderich Schmidt: aeiov. Das Vokalspiel Friedrichs III. von Österreich. Ursprung und Sinn einer Herrscherdevise. In: Archiv für Kulturgeschichte 55/2 (1973), 391–431.
  • Jörg Schwarz: Alle Entschlüsselung ist offenbar ungewiss : Konstantin Moritz Langmaier legt eine neue Interpretation der Fünf-Vokal-Signatur Kaiser Friedrichs III. vor. Ihr fehlt die paläographische Absicherung. In: Frankfurter Allgemeine (FAZ) vom 21. Juni 2023.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

(latinsko)
(nemško)
(angleško)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(nemško)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=A.E.I.O.U.&oldid=6207235«