Dunaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dunaj
Wien

Zastava

Pečat
Dunaj se nahaja v državi Austria
Dunaj
Geografska lega Dunaja v Avstriji
Koordinati: 48°12′31.5″N 16°22′21.3″E / 48.20875°N 16.372583°E / 48.20875; 16.372583Koordinati: 48°12′31.5″N 16°22′21.3″E / 48.20875°N 16.372583°E / 48.20875; 16.372583
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Dunaj (Bundesland Wien)
Upravljanje
 • župan in deželni glavar Michael Häupl (SPÖ)
Površina
 • Mesto 414,90 km2
 • Kopno 395,51 km2
 • Voda 19,39 km2
Nadmorska višina 151 (Lobau) – 542 (Hermannskogel) m
Prebivalstvo (2011)
 • Mesto 1.731.236
 • Gostota 4.002,2 preb./km2
 • Urbano 1.983.836
 • Metropolitansko obm. 2.419.000
  Statistik Austria,[1] VCÖ – Mobilität mit Zukunft[2]
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Avtomobilska oznaka W
Spletna stran www.wien.at
Unescova svetovna dediščina
Zgodovinsko jedro Dunaja
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Države Zastava Avstrije Avstrija
Tip kulturni spomenik
Kriterij ii, iv, vi
Referenca 1033
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 2001 (25. zasedanje)

Dúnaj (nemško Wien) je glavno mesto Avstrije in obenem tudi glavno mesto ene od devetih avstrijskih zveznih dežel (Bundesland Wien). Mesto leži na obeh bregovih reke Donave, približno 40 km od meje s Slovaško ter vsega 50 km od slovaške prestolnice Bratislave. Zvezna dežela Dunaj leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija. Z 1,7 milijona prebivalcev je Dunaj največje mesto v Avstriji in njeno kulturno in politično središče.

V mestu imajo sedež Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ter druge mednarodne inštitucije in družbe.

1., Innere Stadt 2., Leopoldstadt 3., Landstraße 4., Wieden 5., Margareten 6., Mariahilf 7., Neubau 8., Josefstadt 9., Alsergrund 10., Favoriten 11., Simmering 12., Meidling 13., Hietzing 14., Penzing 15., Rudolfsheim-Fünfhaus 16., Ottakring 17., Hernals 18., Währing 19., Döbling 20., Brigittenau 21., Floridsdorf 22., Donaustadt 23., Liesing
Wiener Gemeindebezirke

Imena[uredi | uredi kodo]

Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države Avstro-Ogrske, ima precej različnih imen v evropskih jezikih: Wean (bavarsko), Vienna (angleško, italijansko), Dunaj (slovensko) Beč (srbsko, hrvaško), Viin (estonsko), Wenen (nizozemsko), Wiedeń (poljsko), Bécs (madžarsko), Vídeň (češko), Viedeň (slovaško) itd.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dunaj je bil kot keltsko mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto Vindobona, ki je pomagalo varovati Rimski imperij pred vdori germanskih plemen s severa. V srednjem veku je postalo najprej sedež babenberške, zatem pa še habsburške dinastije in s slednjo sedež svetega rimskega cesarstva ter Habsburške monarhije. V 16. in 17. stoletju so bili vdori otomanskih Turkov dvakrat ustavljeni prav pred Dunajem (glej prvo in drugo obleganje Dunaja). Leta 1815 je Dunaj gostil dunajski kongres, ki je začrtal nacionalne meje v Evropi po porazu Napoleona pri Waterlooju.

Leta 1922 je postal deveta avstrijska zvezna dežela. Status prestolnice je izgubil leta 1938 po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu. Med letalskimi napadi v 2. svetovni vojni je bil Dunaj zelo porušen. Ob koncu vojne so mesto zavzeli Sovjeti. Po njej ga je Zavezniški nadzorni svet razdelil na štiri cone (podobno kot Berlin) in v naslednjem desetletju je Dunaj postal žarišče vohunske dejavnosti med vzhodnim ter zahodnim blokom.

Znamenitosti mesta[uredi | uredi kodo]

Dunajska palača Schönbrunn
Štefanova cerkev na Dunaju

Dunaj je mesto, ki ima karizmo po vsej verjetnosti zato, ker je bil stoletja glavno mesto velikega imperija.

Mestna hiša (Rathaus) je bila zgrajena v letih 1872 - 1883 po načrtih nemškega arhitekta Friedricha Schmidta. V mestni hiši zasedata deželna vlada in deželni zbor. Od leta 1922 dunajski župan opravlja tudi funkcijo deželnega glavarja zvezne dežele Dunaj.

Poleg mestne hiše so najbolj znane in obiskovane znamenitosti na Dunaju še:

Staro mestno jedro je od leta 2001 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine kot kulturni spomenik.

Znanost in kultura[uredi | uredi kodo]

Pomembne ustanove, ki so v preteklosti delovale na Dunaju:

Slovenci na Dunaju[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Dunaj ima uradne odnose še z Nišem v Srbiji; posamezna mestna okrožja so pobratena še z japonskimi okrožji v Tokiu in Osaki ter mestoma Gifu in Takarazuka. Poleg tega je okrožje Leopoldstadt pobrateno z newyorškim Brooklynom.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "STATISTIK AUSTRIA – Bevölkerung zu Quartalsbeginn seit 2002 nach Bundesland". Statistik.at. 20 October 2010. Pridobljeno dne 19 January 2011. 
  2. ^ "VCÖ.at: VCÖ fordert Nahverkehrsoffensive gegen Verkehrskollaps in den Städten". vcoe.at. 2008. Pridobljeno dne 5 August 2009. 
  3. ^ "Bratislava City - Twin Towns". © 2003-2008 Bratislava-City.sk. Pridobljeno dne 26.10.2008. 
  4. ^ "Brno - Partnerská města" (Czech). © 2006-2009 City of Brno. Pridobljeno dne 17.7.2009. 
  5. ^ Sporazum med Dunajem in Tabrizom in Farsi
  6. ^ (v poljščini) "Miasta partnerskie Warszawy". um.warszawa.pl. Biuro Promocji Miasta. 2005-05-04. Pridobljeno dne 2008-08-29. 
  7. ^ "Intercity and International Cooperation of the City of Zagreb". © 2006-2009 City of Zagreb. Pridobljeno dne 23.6.2009. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]