Dunaj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dúnaj (nemško Wien) je glavno mesto Avstrije in obenem tudi glavno mesto ene od devetih avstrijskih zveznih dežel (Bundesland Wien). Mesto leži na obeh bregovih reke Donave, približno 40 km od meje s Slovaško ter vsega 50 km od slovaške prestolnice Bratislave. Zvezna dežela Dunaj leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija. Z 1,7 milijona prebivalcev je Dunaj največje mesto v Avstriji in njeno kulturno in politično središče.
V mestu imajo sedež Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ter druge mednarodne inštitucije in družbe.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Dunaj je bil kot keltsko mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto Vindobona, ki je pomagalo varovati rimski imperij pred vdori germanskih plemen s severa. V srednjem veku je postalo najprej sedež babenberške, zatem pa še habsburške dinastije in s slednjo sedež svetega rimskega cesarstva ter Habsburške monarhije. V 16. in 17. stoletju so bili vdori otomanskih Turkov dvakrat ustavljeni prav pred Dunajem (glej tudi bitka za Dunaj (1683)). Leta 1815 je Dunaj gostil dunajski kongres, ki je začrtal nacionalne meje v Evropi po porazu Napoleona pri Waterlooju. Leta 1922 postane deveta avstrijska zvezna dežela. Med letalskimi napadi v 2. svetovni vojni je Dunaj zelo porušen.
Med hladno vojno je bil Dunaj zaradi svoje lege v nevtralni Avstriji med vzhodnim in zahodnim blokom center mednarodnih vohunskih mrež.
Pomembne ustanove, ki so v preteklosti delovale na Dunaju:
- Avguštinej, bogoslovni inštitut
[uredi] Znanost in kultura
[uredi] Slovenski Dunaj
- škof Jurij Slatkonja
- bibliotekar in jezikoslovec Jernej Kopitar
- jezikoslovec Fran Miklošič
- pisatelj Ivan Cankar
- arhitekt Maks Fabiani
- arhitekt Jože Plečnik
- arhitekt Boris Podrecca
- čebelar Anton Janša
- fizik Jožef Stefan
- pravnik in minister Ivan Žolger
[uredi] Znamenitosti mesta
Dunaj je mesto, ki ima karizmo po vsej verjetnosti zato, ker je bil stoletja glavno mesto velikega imperija.
Mestna hiša (Rathaus) je bila zgrajena v letih 1872 - 1883 po načrtih nemškega arhitekta Friedricha Schmidta. V mestni hiši zasedata deželna vlada in deželni zbor. Od l. 1922 dunajski župan opravlja tudi funkcijo deželnega glavarja zvezne dežele Dunaj. Poleg mestne hiše, so najbolj znane in obiskovane zgradbe na Dunaju še:
- Državna opera- (State Opera)
- Katedrala Sv.Štefana- (St.Stephen's Cathedral)
- Muzej lepih umetnosti- (Fine Arts-Museum)
- Mozartova hiša- (Mozarthaus Vienna)
- Leopoldov muzej-(Leopold Museum)
- Umetnostna dvorana Dunaja-(Kunsthalle Wien)
- Muzej moderne umetnosti-(Museum of modern Art)
- Cesarska palača-(Imperial Palace)
- Dunajska filharmonija-(Vienna Philharmonic)
- Koncertna hiša-(Konzerthaus)
- Hiša glasbe-(House of Music)
- Zlati spomenik Johannu Straussu-(City Park)
[uredi] Imena
Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je dolgo bilo prestolnica večnacionalne države Avstro-Ogrske, ima precej različnih imen v evropskih jezikih:
- bavarsko: Wean
- nemško, finsko, švedsko: Wien
- slovensko: Dunaj
- angleško, italijansko: Vienna
- hrvaško: Beč
- srbsko: Беч
- madžarsko: Bécs
- češko: Vídeň
- slovaško: Viedeň
- poljsko: Wiedeń
- ukrajinsko: Відень
- rusko: Вена
- francosko: Vienne
- bolgarsko: Виена
- estonsko: Viin
- špansko, portugalsko: Viena
- nizozemsko: Wenen
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Štirijezična spletna stran mesta [1]
- Informacijski portal mesta Dunaj v en.- [2]
- Stran z zemljevidom"Tvoj prijatelj na dunaju" v en. [3]
| Zvezne dežele Avstrije |  |
|---|---|
| Dunaj | Gornja Avstrija | Gradiščanska | Koroška | Salzburg | Spodnja Avstrija | Štajerska | Tirolska | Predarlska | |
