Dunaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dunaj Wien
Zastava Pečat
Geografska lega Dunaja v Avstriji
Koordinati: 48°12′31.5″N 16°22′21.3″E / 48.20875, 16.372583
Država	Avstrija
Dežela	Dunaj (Bundesland Wien)
Upravljanje
- župan in deželni glavar	Michael Häupl (SPÖ)
Površina
- mesto:	414,90 km²
- kopno:	395,51 km²
- voda:	19,39 km²
Nadmorska višina	190 m
Prebivalstvo (1. četrtletje 2009)
- mesto:	1.680.266
- gostota:	4011/km²
- urbano:	2.268.656 (1.2.2007)
Časovni pas	CET (UTC+1)
- poletni (DST)	CEST (UTC+2)
Avtomobilska oznaka	W
Uradna spletna stran: www.wien.at

Historic Centre of Vienna*
Status Unescove svetovne dediščine
Države	Avstrija
Tip	kulturni spomenik
Kriterij	ii, iv, vi
Reference	1033
Regija**	Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis	2001  (25. zasedanje)
* Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine. ** Regija, kot jo klasificira UNESCO.

Dúnaj (nemško Wien) je glavno mesto Avstrije in obenem tudi glavno mesto ene od devetih avstrijskih zveznih dežel (Bundesland Wien). Mesto leži na obeh bregovih reke Donave, približno 40 km od meje s Slovaško ter vsega 50 km od slovaške prestolnice Bratislave. Zvezna dežela Dunaj leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija. Z 1,7 milijona prebivalcev je Dunaj največje mesto v Avstriji in njeno kulturno in politično središče.

V mestu imajo sedež Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ter druge mednarodne inštitucije in družbe.

Vsebina 1 Imena 2 Zgodovina 3 Znamenitosti mesta 4 Znanost in kultura 5 Slovenci na Dunaju 6 Pobratena mesta 7 Glej tudi 8 Viri 9 Zunanje povezave

[uredi] Imena

Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države Avstro-Ogrske, ima precej različnih imen v evropskih jezikih: Wean (bavarsko), Vienna (angleško, italijansko), Beč (srbsko, hrvaško), Viin (estonsko), Wenen (nizozemsko), Wiedeń (poljsko), Bécs (madžarsko) itd.

[uredi] Zgodovina

Dunaj je bil kot keltsko mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto Vindobona, ki je pomagalo varovati rimski imperij pred vdori germanskih plemen s severa. V srednjem veku je postalo najprej sedež babenberške, zatem pa še habsburške dinastije in s slednjo sedež svetega rimskega cesarstva ter Habsburške monarhije. V 16. in 17. stoletju so bili vdori otomanskih Turkov dvakrat ustavljeni prav pred Dunajem (glej prvo in drugo obleganje Dunaja). Leta 1815 je Dunaj gostil dunajski kongres, ki je začrtal nacionalne meje v Evropi po porazu Napoleona pri Waterlooju.

Leta 1922 je postal deveta avstrijska zvezna dežela. Status prestolnice je izgubil leta 1938 po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu. Med letalskimi napadi v 2. svetovni vojni je bil Dunaj zelo porušen. Ob koncu vojne so mesto zavzeli Sovjeti. Po njej ga je Zavezniški nadzorni svet razdelil na štiri cone (podobno kot Berlin) in v naslednjem desetletju je Dunaj postal žarišče vohunske dejavnosti med vzhodnim ter zahodnim blokom.

[uredi] Znamenitosti mesta

Dunaj je mesto, ki ima karizmo po vsej verjetnosti zato, ker je bil stoletja glavno mesto velikega imperija.

Mestna hiša (Rathaus) je bila zgrajena v letih 1872 - 1883 po načrtih nemškega arhitekta Friedricha Schmidta. V mestni hiši zasedata deželna vlada in deželni zbor. Od l. 1922 dunajski župan opravlja tudi funkcijo deželnega glavarja zvezne dežele Dunaj.

Poleg mestne hiše so najbolj znane in obiskovane znamenitosti na Dunaju še:

• palača Schönbrunn
• Državna opera (Wiener Staatsoper)
• Katedrala sv. Štefana (Stephansdom)
• Muzej lepih umetnosti
• Mozartova hiša (Mozarthaus Wien)
• Leopoldov muzej (Leopold Museum)
• Umetnostna dvorana Dunaja (Kunsthalle Wien)
• Muzej moderne umetnosti (MUMOK oz. MUseum MOderner Kunst)
• Cesarska palača (Hofburg)
• Cesarska zakladnica (Schatzkammer)
• Dunajska filharmonija (Wiener Philharmoniker)
• Koncertna hiša (Konzerthaus)
• Hiša glasbe (Haus der Musik)
•  »Zlati« spomenik Johannu Straussu - (Johann Strauss Denkmal)

Staro mestno jedro je od leta 2001 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine kot kulturni spomenik.

[uredi] Znanost in kultura

• Univerza na Dunaju
• Konservatorium Wien
• Burgtheater

Pomembne ustanove, ki so v preteklosti delovale na Dunaju:

• Avguštinej, bogoslovni inštitut

[uredi] Slovenci na Dunaju

Glavni članek: Pomembni Slovenci na Dunaju.

• škof Jurij Slatkonja
• bibliotekar in jezikoslovec Jernej Kopitar
• jezikoslovec Fran Miklošič
• pisatelj Ivan Cankar
• arhitekt Maks Fabiani
• arhitekt Jože Plečnik
• arhitekt Boris Podrecca
• čebelar Anton Janša
• fizik Jožef Stefan
• pravnik in minister Ivan Žolger

[uredi] Pobratena mesta

Beograd, Srbija Bratislava, Slovaška[1] Budimpešta, Madžarska Brno, Češka[2] Kiev, Ukrajina Ljubljana, Slovenija Tabriz, Iran (od 2009)[3]

Istanbul, Turčija (od 2007) Tunis, Tunizija Moskva, Rusija Tel Aviv, Izrael Varšava, Poljska (od 2001)[4] Zagreb, Hrvaška (od 1994)[5]

Dunaj ima uradne odnose še z Nišem v Srbiji; posamezna mestna okrožja so pobratena še z japonskimi okrožji v Tokiu in Osaki ter mestoma Gifu in Takarazuka. Poleg tega je okrožje Leopoldstadt pobrateno z newyorškim Brooklynom.

[uredi] Glej tudi

• seznam mest v Avstriji
• Mednarodno letališče Dunaj

[uredi] Viri

[uredi] Zunanje povezave

• Uradna spletna stran (štirijezična)
• Informacijski portal mesta (v angleščini)
• Zemljevid na your-friend.info

Zvezne dežele Avstrije
Dunaj | Gornja Avstrija | Gradiščanska | Koroška | Salzburg | Spodnja Avstrija | Štajerska | Tirolska | Predarlska