Dunaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dunaj
Wien
Od leve proti desni: Mestna hiša, Palača Schönbrunn, Zabaviščno kolo v Pratru, Državna opera, Katedrala sv. Štefana, Muzej umetnostne zgodovine, pogled na Dunaj proti Dunajskemu gozdu, sacherjeva torta, spomenik Johannu Straussu II, Secesijska dvorana, Donau City, Hundertwasserhaus.

Zastava

Pečat

Grb
Dunaj is located in Avstrija
Dunaj
Dunaj
Geografska lega Dunaja v Avstriji
Koordinati: 48°12′31.5″N 16°22′21.3″E / 48.208750°N 16.372583°E / 48.208750; 16.372583Koordinati: 48°12′31.5″N 16°22′21.3″E / 48.208750°N 16.372583°E / 48.208750; 16.372583
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Dunaj (Bundesland Wien)
Upravljanje
 • župan in deželni glavar Michael Häupl (SPÖ)
Površina
 • Mesto 414,87 km2
 • Kopno 395,57 km2
 • Voda 19,30 km2
Najvišja nadmorska višina 542 m
Najnižja nadmorska višina 151 m
Prebivalstvo
 • Mesto 1.781.105 [1]
 • Urbano 1.983.836
 • Metropolitansko obm. 2.419.000
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
ISO 3166 koda AT-9
Avtomobilska oznaka W
NUTS 1 regija AT1
Spletna stran www.wien.gv.at
Uradno ime: Historic Centre of Vienna
Tip: Kulturni
Kriteriji: ii, iv, vi
Razglasitev: 2001
ID #: 1033
Država: Zastava Avstrije Avstrija
Območje: Evropa in Severna Amerika

Dunaj (/viˈɛnə/;[2][3] nemško Wien) je glavno in največje avstrijsko mesto, in ena izmed avstrijskih zveznih dežel; zvezna dežela Dunaj sicer leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija. Dunaj je tudi najpomembnejše avstrijsko mesto. Ima približno 1.794 milijona[4] (2.6 milijona znotraj velemestnega območja,[5] skoraj tretjino avstrijskega prebivalstva), in je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Po številu prebivalcev znotraj mestnih meja je na sedmem mestu v Evropski uniji. Do začetka 20. stoletja je bil največje nemško govoreče mesto in je do razpada Avstro-Ogrske po koncu prve svetovne vojne imel 2 milijona prebivalcev.[6] Danes za Berlinom zaseda drugo mesto med nemško govorečimi mesti.[7][8] Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med drugimi Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) in druge. Mesto leži v vzhodnem delu Avstrije, v bližini meja s Češko, Slovaško in Madžarsko. Te regije skupaj tvorijo t.i. evropsko centrop obmejno regijo. Skupaj z bližnjo Bratislavo Dunaj tvori metropolitansko območje z okoli 3 milijoni prebivalci. Leta 2001 je bilo mestno jedro Dunaja uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.[9]

Poleg tega, da ga zaradi glasbene dediščini imenujejo mesto glasbe[10], imenujejo Dunaj tudi mesto sanj, saj je bil dom prvemu psihoanalitiku, Sigmundu Freudu.[11] Začetki mesta segajo v čas zgodnjih keltskih in rimskih naselbin (gl. Vindobona), ki so se skozi čas preobrazile v srednjeveško in baročno mesto, prestolnico avstro-ogrskega cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko glasbeno središče, in to od časov dunajske klasike do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove, in se ponaša z znamenito Ringstrasse iz poznega 19. stoletja z velikimi poslopji, spomeniki in parki.[9]

V študiji iz leta 2005, kjer so primerjali 127 svetovnim mest, je časnik Economist Dunaj skupaj s kanadskim Vancouverom postavil na prvo mesto po prijetnosti življenja. Leta 2012 je med 140 mesti zasedel drugo mesto, za avstralskim Melbournom.[12][13] Svetovalna hiša Mercer je v svojih primerjavah kvalitete življenja med stotinami svetovnimi mest Dunaj na prvo mesto postavila šest zaporednih let (2009–2014).[14][15][16][17][18]

Mesto je v letih 2007 in 2008 zasedlo tudi prvo mesto po kulturi inovacij, in peto v svetu (med 256 mesti) v Indeksu inovacijskih mest iz leta 2011; indeks je zajemal 162 kazalcev iz treh področij: kultura, infrastruktura in tržišča.[19] Dunaj redno gosti konference s področja mestnega planiranja, pri čemer pogosto služi za vzgled načrtovalcem mestnega razvoja po vsem svetu.[20][21] Med leti 2005 in 2010 je Dunaj zasedal položaj številke ena med gostitelji mednarodnih kongresov in srečanj.[22] Dunaj vsako leto pritegne tudi preko 12 milijonov turistov.[23]

Poleg tega, da je Dunaj priljubljen turistični cilj in prestolnica sosednje države, je Dunaj za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako Ivan Grohar, Ivan Cankar, Jože Plečnik in Maks Fabiani.[24]

Imena[uredi | uredi kodo]

Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države Avstro-Ogrske, ima mesto v evropskih jezikih precej različnih imen: Wean (bavarsko), Vienna (angleško, italijansko), Dunaj (slovensko), Beč (srbsko, hrvaško), Viin (estonsko), Wenen (nizozemsko), Wiedeń (poljsko), Bécs (madžarsko), Vídeň (češko), Viedeň (slovaško) itd.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dunaj je bil kot keltsko mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto Vindobona, ki je pomagalo varovati Rimski imperij pred vdori germanskih plemen s severa. V srednjem veku je postalo najprej sedež babenberške, zatem pa še habsburške dinastije in s slednjo sedež svetega rimskega cesarstva ter Habsburške monarhije. V 16. in 17. stoletju so bili vdori otomanskih Turkov dvakrat ustavljeni prav pred Dunajem (glej prvo in drugo obleganje Dunaja). Leta 1815 je Dunaj gostil dunajski kongres, ki je začrtal nacionalne meje v Evropi po porazu Napoleona pri Waterlooju.

Leta 1922 je postal deveta avstrijska zvezna dežela. Status prestolnice je izgubil leta 1938 po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu. Med letalskimi napadi v 2. svetovni vojni je bil Dunaj zelo porušen. Ob koncu vojne so mesto zavzeli Sovjeti. Po njej ga je Zavezniški nadzorni svet razdelil na štiri cone (podobno kot Berlin) in v naslednjem desetletju je Dunaj postal žarišče vohunske dejavnosti med vzhodnim ter zahodnim blokom.

Znamenitosti mesta[uredi | uredi kodo]

Glavne turistične znamenitosti so cesarski palači Hofburg in Schönbrunn (kjer domuje tudi najstarejši živalski vrt na svetu, Tiergarten Schönbrunn), Cesarska zakladnica (Schatzkammer) ter dunajsko vrteče kolo Riesenrad v zabaviščnem parku Prater. Kulturni poudarki vključujejo Burgtheater, dunajsko državno opero (Wiener Staatsoper), Dunajsko filharmonijo (Wiener Philharmoniker), Koncertno hišo (Konzerthaus), Hišo glasbe (Haus der Musik) in »Zlati« spomenik Johannu Straussu (Johann Strauss Denkmal), lipicanske konje v Španski jahalni šoli (spanische Hofreitschule), obisk pevskega zbora Dunajski dečki, ter obisk dunajskega vinorodnega okrožja (bezirk) Döbling.

Palača Schönbrunn
Palača Schönbrunn
Gloriette pri palači Schönbrunn
Gloriette pri palači Schönbrunn

V mestu je tudi več kot 100 umetnostnih muzejev, ki skupaj vsako leto privabijo več kot osem milijonov obiskovalcev.[25] Med najbolj priljubljenimi so Albertina, Belvedere, Leopold Museum v muzejski četrti (Museumsquartier), KunstHausWien, BA-CA Kunstforum, dvojček umetnostnozgodovinskega muzeja Kunsthistorisches Museum in naravoslovno-zgodovinskega Naturhistorisches Museum, ter tehnični muzej (Technisches Museum Wien), od katerih vsakega letno obišče več kot četrt milijona obiskovalcev.[26]

Priljubljene so tudi točke, povezane s skladatelji, ki so živeli na Dunaju: več prebivališč Ludwiga van Beethovena in grob na osrednjem pokopališču (Zentralfriedhof), ki je tudi dunajsko največje pokopališče ter poslednje bivališče številnih slavnih oseb. Mozartu je posvečen spomenik pri Hofburgu (pokopališče st. Marx), v katerega bližini naj bi bil pokopan. Množica dunajskih cerkva prav tako privlačijo množice, med drugimi Štefanova katedrala, Cerkev tevtonskega reda (Deutschordenskirche), Jezuitska cerkev (Jesuitenkirche) , Karlova cerkev (Karlskirche), Petrova cerkev (Peterskirche), Cerkev Marije na obali (Maria am Gestade), Minoritska cerkev (Minoritenkirche), Rupretova cerkev (Ruprechtskirche), Škotska cerkev (Schottenkirche), Cerkev sv. Ulrika in Votivna cerkev (Votivkirche). Sodobne znamenitosti so Hundertwasserhaus, Center Združenih narodov in razgled s stolpa Donauturm.

Unescova svetovna dediščina na Dunaju[uredi | uredi kodo]

Zaradi svoje bogate zgodovine je staro mestno jedro Dunaja vpisano v Unescove svetovne dediščine, poleg tega pa ločeno tudi palača in vrtovi dvorca Schönbrunn.[27]

Okrožja in rast mesta[uredi | uredi kodo]

Načrt Dunaja z označenimi številkami okrožij

Mesto sestavlja 23 okrožij:

  1. Innere Stadt (notranje mesto) je staro mesto, center mesta z množico zgodovinskih znamenitosti in relativno malo stanovalci.
  2. Leopoldstadt je otok med Donavo in Donavskim kanalom, z najbolj prometno dumajsko točko Praterstern in zabavičnim parkom Prater.
  3. Landstraße je na desni strani Donavskega kanala in vključuje palačo Belvedere z vrtovi in botanični vrt. Pojmuje se kot diplomatska četrt.[28]
  4. Wieden je manjše okrožje južno od mestnega središča. Skupaj s prvim se pojmuje kot najbolj elegantno okrožje.[28]
  5. Margareten se je od okrožja Wieden ločilo leta 1861.
  6. Mariahilf je manjše okrožje na glavni nakupovalni ulici na poti k zahodni železniški postaji (Westbahnhof).
  7. Neubau je manjše okrožje na glavni nakupovalni ulici na poti k zahodni železniški postaji, ki vključujetudi Muzejsko četrt (Museums Quarter), veliki muzejski kompleks.
  8. Josefstadt je manjše okrožje blizu mestne hiše, parlamenta in dunajske univerze. Okrožje vodilnega osebja. [28]
  9. Alsergrund je območje splošnih bolnišnic in vključuje tudi bivališče Sigmunda Freuda. Tudi akademsko okrožje.[28]
  10. Favoriten je v južnem delu Dunaja, ima največje število prebivalcev, novo glavno železniško postajo in mestne termalne vrelce. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.[28]
  11. Simmering je na desni strani Donavskega kanala in vključuje tudi osrednje pokopališče. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.[28]
  12. Meidling je na južnem bregu reke Wien. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.[28]
  13. Hietzing je na južnem bregu reke Wien in vključuje palačo Schönbrunn.
  14. Penzing je na severni strani reke Wien in se je iz Hietzinga izločil leta 1938. Vključuje tudi cerkev Otta Wagnerja Am Steinhof.
  15. Rudolfsheim-Fünfhaus je na severni strani reke Wien. Do leta 1938 je bil sestavljen iz 14. in 15. okrožja in se je imenoval Westbahnhof. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.[28]
  16. Ottakring je na zahodnem obrobju in vključuje tradicionalno dunajsko pivovarno.
  17. Hernals je na severozahodnem obrobju Dunaja.
  18. Währing je na severozahodnem obrobju Dunaja in vključuje osrednji metereološki inštitut.
  19. Döbling je na severnem obrobju in vključuje klasični predel Heurigen.
  20. Brigittenau je na istem otoku kot Leopoldstadt in se je od njega ločil leta 1900.
  21. Floridsdorf je na levem bregu Donave in vključuje industrijska področja. Je skrajni severni del Dunaja.
  22. Donaustadt je na levem bregu Donave in je po površini največje mestno okrožje. Vključuje UN City (palačo Združenih narodov) in največjo konferenčno dvorano na Dunaju.
  23. Liesing je skrajno južno okrožje in vsebuje industrijska področja.

Poštne številke izdajajo tudi okrožje posameznega naslova: 1XXA - 1 za Dunaj, XX številka okrožja, A je številka poštnega urada, običajno nič. Primer: 1070 za Neubau. Izjeme so 1300 za letališče blizu Schwechata, 1400 za kompleks Združenih narodov, 1450 za avstrijski dunajski center in 1500 za avstrijske sile pod okriljem OZN.

Številčenje do neke mere sledi časovnici vključevanje okrožij v mesto Dunaj:

  • prvo okrožje z mestnim središčem je bilo do leta 1850 bolj ali manj celotno mesto;
  • okrožja 2–9 (in 20, ki se je 1900 izločilo iz drugega), so nastala 1850 in so znana pod imenom Innenbezirke (notranja okržja) in so sestavljena iz nakdanjih predmestij (Vorstädte), ki so ležala znotraj Linienwall, zunanjega obrambnega obroča okoli Dunaja;
  • Ostala okrožja, vključena v mesto med leti 1874 in 1938, večinoma 1892, so znana kot Außenbezirke (zunanja okrožja) in so bivša Vororte. Med Hutteldorfom in Döblingom poteka predmestna Vorortelinie (mestna linija S 45), ki poteka skozi mostove, predore in preko postaj, ki jih je v art nouevau stilu oblikoval arhitekt Otto Wagner.[28]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pomembnejše manjšinske narodnostne skupine[29]
Narodnost Število (2014)
Zastava Srbije Srbija 70,810
Zastava Turčije Turčija 44,816
Zastava Nemčije Nemčija 37,982
Zastava Poljske Poljska 34,993
Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina 20,410
Zastava Romunije Romunija 20,050
Zastava Hrvaške Hrvaška 18,789
Zastava Madžarske Madžarska 14,263
Zastava Rusije Rusija 12,986
Zastava Slovaške Slovaška 12,046
Zastava Bolgarije Bulgaria 10,565
Flag of the Republic of Macedonia Makedonija 9,280
Zastava Italije Italija 6,900
Število prebivalcev
Leto Preb.   ±%  
1754 175.460 —    
1800 271.800 +54.9%
1850 551.300 +102.8%
1900 1.769.137 +220.9%
1910 2.083.630 +17.8%
1923 1.918.720 −7.9%
1939 1.770.938 −7.7%
1951 1.616.125 −8.7%
1961 1.627.566 +0.7%
1971 1.619.885 −0.5%
1981 1.535.145 −5.2%
1985 1.494.874 −2.6%
1990 1.492.636 −0.1%
1995 1.542.667 +3.4%
2000 1.548.537 +0.4%
2005 1.632.569 +5.4%
2010 1.689.995 +3.5%
2015 1.794.770 +6.2%


Znanost in kultura[uredi | uredi kodo]

Pomembne ustanove, ki so v preteklosti delovale na Dunaju:

Slovenci na Dunaju[uredi | uredi kodo]

Slovenski duhovniki so se pogosto šolali v Avguštineju (latinsko Augustineum), ki je bil v času Avstro-Ogrske znan dunajski bogoslovni inštitut.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Dunaj ima uradne odnose še z Nišem v Srbiji; posamezna mestna okrožja so pobratena še z japonskimi okrožji v Tokiu in Osaki ter mestoma Gifu in Takarazuka. Poleg tega je okrožje Leopoldstadt pobrateno z newyorškim Brooklynom.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Bevölkerung zu Quartalsbeginn seit 2002 nach Bundesland". Statistik Austria. 13. august 2014. Pridobljeno dne 2. september 2014.  (v nemščini)
  2. ^ Wells, John C. (2008), Longman Pronunciation Dictionary (3rd izd.), Longman, ISBN 9781405881180 
  3. ^ Roach, Peter (2011), Cambridge English Pronouncing Dictionary (18th izd.), Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 9780521152532 
  4. ^ "Statistik Austria – Bevölkerung zu Jahres-/Quartalsanfang". Statistik.at. Pridobljeno dne 20.2.2015. 
  5. ^ "VCÖ.at: VCÖ fordert Nahverkehrsoffensive gegen Verkehrskollaps in den Städten". vcoe.at. 2008. Pridobljeno dne 5 August 2009. 
  6. ^ "Vienna after the war", The New York Times, 29.12.1918 (PDF)
  7. ^ Wien nun zweitgrößte deutschsprachige Stadt | touch.ots.at(v nemščini)
  8. ^ "Ergebnisse Zensus 2011" (German). Statistische Ämter des Bundes und der Länder. 31.5.2013. Pridobljeno dne 31.5.2013. 
  9. ^ 9,0 9,1 "Historic Centre of Vienna". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno dne 19.5.2012. 
  10. ^ "Vienna – the City of Music – VIENNA – NOW OR NEVER". Wien.info. Pridobljeno dne 19.5.2012. 
  11. ^ BBC Documentary – Vienna – The City of Dreams
  12. ^ "Vancouver is 'best place to live'". BBC. 4.10.2005. 
  13. ^ "Liveability Ranking Report August 2012". Economist Intelligence Unit. Pridobljeno dne 2.12.2011. 
  14. ^ http://www.mercer.com/press-releases/quality-of-living-report-2014
  15. ^ "Mercer press release: Quality of Living global city rankings—2009". Pridobljeno dne 2.12.2011. 
  16. ^ "Mercer Quality of LIfe Worldwide City Rankings, 2010 from resourceshelf.com". Pridobljeno dne 2.12.2011. 
  17. ^ "Mercer's Survey 2011". Mercer. 29.11.2011. 
  18. ^ Inocencio, Ramy (4.12.2012). "What city has world's best quality of life?". CNN. 
  19. ^ "2thinknow Innovation Cities Global 256 Index – worldwide innovation city rankings: Innovation Cities Program". Innovation-cities.com. 30.7.2009. Pridobljeno dne 3.1.2011. 
  20. ^ "Vienna knows how". wieninternational.at. 15.4.2010. Pridobljeno dne 3.1.2011. 
  21. ^ "Dunajski stanovanjski model - V poldrugem letu do strehe nad glavo". Dnevnik (časopis). 28.3.2015. Pridobljeno dne 9.4.2015. 
  22. ^ "Vienna is the world's number one congress destination". wieninternational.at. 1.6.2011. Pridobljeno dne 15.10.2011. 
  23. ^ "Vienna in Figures 2014". wien.gv.at. september 2014. 
  24. ^ "SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900". Filozofska fakulteta v Ljubljani. junij 2013. Pridobljeno dne 5.4.2015. 
  25. ^ "Vienna in figures: Special Issue for the EU Presidency 2006" (PDF). City of Vienna. str. 10. Pridobljeno dne 23.9.2011. 
  26. ^ "Top 30 Sights, Museums, Exhibition Halls 2005" (xls). Vienna Tourist Board. 
  27. ^ "Austria". UNESCO. Pridobljeno dne 7.4.2015. 
  28. ^ 28,0 28,1 28,2 28,3 28,4 28,5 28,6 28,7 28,8 Arnold, Rosemarie (2009). Austria. Baedeker. str. 606. COBISS 219552. ISBN 978-3-8297-6613-5. 
  29. ^ "Statistisches Jahrbuch der Stadt Wien 2014". Stadt Wien. Pridobljeno dne 31.1.2015. 
  30. ^ "Bratislava City - Twin Towns". © 2003-2008 Bratislava-City.sk. Pridobljeno dne 26.10.2008. 
  31. ^ "Brno - Partnerská města" (Czech). © 2006-2009 City of Brno. Pridobljeno dne 17.7.2009. 
  32. ^ Sporazum med Dunajem in Tabrizom in Farsi
  33. ^ (v poljščini) "Miasta partnerskie Warszawy". um.warszawa.pl. Biuro Promocji Miasta. 2005-05-04. Pridobljeno dne 2008-08-29. 
  34. ^ "Intercity and International Cooperation of the City of Zagreb". © 2006-2009 City of Zagreb. Pridobljeno dne 23.6.2009. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Uradne strani[uredi | uredi kodo]

Slike in video gradivo o Dunaju[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Dunaja[uredi | uredi kodo]

Ostale informacije o Dunaju[uredi | uredi kodo]