Sarajevo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Sarajevo
Сарајево
Center Sarajeva.
Center Sarajeva.
Grb Sarajeva
Grb
Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine
Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine
Koordinati: 43°52′0″N 18°25′0″E / 43.86667, 18.41667
Država Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Entiteta Federacija Bosna in Hercegovina
Kanton Sarajevski kanton
Upravljanje
 - Župan Semiha Borovac (Predloga:Polparty)
Površina  
 - mesto: 141,5 km²
Nadmorska višina 500 m
Prebivalstvo (december 2006)[1]
 - mesto: 602.500
 - gostota: 2149 preb./km²
Časovni pas CET (UTC+1)
Območna koda +387 (33)
Uradna spletna stran: Uradna stran Sarajeva

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu. Ob popisu leta 1991 je mesto imelo 600 000 prebivalcev, vendar je zaradi vojne njihovo število upadlo, tako da ga danes ocenjujejo na okoli 450 000.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

Sarajevo so leta 1461 ustanovili Otomanski Turki. Z okupacijo Avstro-Ogrske monarhije leta 1878 se je mesto evropeiziralo. V tem času se je mestno jedro pomembno razvilo, nastale so značilne administracijske zgradbe kot mestna hiša (Vijećnica, danes Narodna in Univerzitetna Knjižnica) ali pa deželni muzej (Zemaljski muzej). Svetovno slavo uživa od leta 1914, ko je atentator Gavrilo Princip tu ustrelil prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in s tem dal Avstriji povod za vojno proti Srbiji, ki je prerasla v I. svetovno vojno.

Sedemdeset let pozneje je Sarajevo nastopilo v prijetnejši zgodovinski luči, ko je leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre.

Med leti 1992 in 1996 je med vojno v Bosni mesto, ki je pod nadzorom sil federacije BIH, prestajalo dolgotrajno obleganje in obstreljevanje vojske Bosanskih Srbov.

[uredi] Sedanjost

Danes Sarajevo postaja sodobna evropska prestolnica. Je del kantona Sarajevo, enega od desetih kantonov BiH. V njem so številne pomembne stare zgradbe, kot je mošeja Gazi Husrev-bega in sarajevska katedrala. Poleti v mestu priredijo vsakoletni Sarajevski filmski festival, čez leto pa Baščaršijske noči, Sarajevski zimski festival, Sarajevski festival jazza, ter Sarajevski modni teden.

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

[uredi] Viri in opombe

  1. ^ Zvezna statistična pisarna, Federacija Bosna in Hercegovina. Letna statistika, 31. december 2006. Nazadnje osveženo 3. marca 2007.
Prizorišča Zimskih olimpijskih iger

1924 - Chamonix | 1928 - St. Moritz | 1932 - Lake Placid | 1936 - Garmisch-Partenkirchen | 1940 & 1944 - odpadle zaradi druge svetovne vojne | 1948 - St. Moritz | 1952 - Oslo | 1956 - Cortina d'Ampezzo | 1960 - Squaw Valley | 1964 - Innsbruck | 1968 - Grenoble | 1972 - Sapporo | 1976 - Innsbruck | 1980 - Lake Placid | 1984 - Sarajevo | 1988 - Calgary | 1992 - Albertville | 1994 - Lillehammer | 1998 - Nagano | 2002 - Salt Lake City | 2006 - Torino 
2010 - Vancouver