Neodvisna država Hrvaška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Neodvisna država Hrvaška
Nezavisna država Hrvatska
marionetna država Sil osi

1941–1945
Zastava Grb
Glavno mesto Zagreb
Jeziki hrvaščina
Religija katolištvo, islam, luterantski protestantizem, in Hrvaška pravoslavna cerkev
Vlada monarhija
Kralj (1941 - 1943) / Poglavnik (1943 - 1945)
 -  1941 - 1943 Tomislav II. (kralj)
 -  1943 - 1945 Ante Pavelić (Poglavnik)
Predsednik vlade
 -  1941 - 1943 Ante Pavelić (Poglavnik)
 -  1943 - 1945 Nikola Mandić
Zgodovinsko obdobje 2. svetovna vojna
 -  ustanovitev 10. april 1941
 -  ukinitev 8. maj 1945
Površina
 -  1941 115.133 km²
Prebivalstvo
 -  1941 (ocena) 6.300.000 
     Gostota 54,7 /km²)
Valuta hrvaška kuna

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je bivša država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

10. aprila 1941 je namestnik vodje ustašev Slavko Kvaternik razglasil NDH z blagoslovom Tretjega rajha in Italije, ki sta okupirala ta del Jugoslavije. Na papirju je bila NDH kraljevina, ki jo je vodil kralj Tomislav II. Savojski, ki pa v resnici ni imel nobenih pravih pooblastil in ga med drugo svetovno vojno sploh ni bilo na Hrvaškem. Pravi voditelj države je bil poglavnik Ante Pavelić.

Geografsko je NDH zavzemal večji del današnje Hrvaške, toda Istra, Kvarner in Dalmacija so pripadale Italiji, medtem ko sta Međimurje in južna Baranja prešla v last Madžarske. Po drugi strani pa je NDH zajemala celotno današnjo Bosno in Hercegovino. Malo je znano, da je NDH obsegala tudi del slovenskega teritorija. Pod hrvaško oblastjo se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: Bregansko selo (danes se imenuje Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (danes Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. Gre za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo okrog 800 prebivalcev.

NDH je vodila kampanjo uničevanja srbskega, judovskega ter romskega prebivalstva na svojih ozemljih, zanj so obstajala koncentracijska taborišča, med njimi je najbolj zloglasen Jasenovac.[1]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Hrvoje Matković, Designirani hrvatski kralj Tomislav II : vojvoda od Spoleta : povijest hrvatsko-taljanskih odnosa u prvoj polovici XX. st. Zagreb, 2007. ISBN 978-953-6308-73-6