Madžarska
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Magyar Köztársaság
Republika Madžarska
|
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
| Geslo: nima Zgodovinsko Regnum Mariae Patrona Hungariae (latinsko) »Kraljestvo Marije Zavetnice Madžarske« |
||||||
| Himna: Himnusz (»Isten, áldd meg a magyart«) »Himna« (»Bog, blagoslovi Madžare«) |
||||||
 |
||||||
| Glavno mesto (in največje mesto) |
Budimpešta |
|||||
| Uradni jeziki | madžarščina | |||||
| Upravljanje | parlamentarna republika | |||||
| - | predsednik | László Sólyom | ||||
| - | ministrski predsednik | Ferenc Gyurcsány | ||||
| neodvisnost | ||||||
| - | Kneževina Ogrska: | 896 | ||||
| - | Ogrsko kraljestvo: | december 1000 | ||||
| - | razpustitev Avstro-Ogrske: | 1918 |
||||
| - | Republika Madžarska: | 1989 | ||||
| Vstop v EU | 1. maj 2004 | |||||
| - | voda (%): | 0.74% | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | ocena 2006: | 10.076.581 (79.) | ||||
| - | štetje 2001: | 10,198,315 | ||||
| BDP (PKM) | ocena 2006 | |||||
| - | skupaj: | 169,875 milijarde USD (48.) | ||||
| - | na prebivalca: | 16.823 USD[1] (39.) | ||||
| Gini (2002) | 24,96 (nizek) (3.) | |||||
| HDI (2004) |  0,869 (visok) (35.) |
|||||
| Valuta | forint (HUF) |
|||||
| Časovni pas | CET (UTC+1) | |||||
| - | poletni (DST): | CEST (UTC+2) | ||||
| Vrhnja domena (TLD) | .hu1 | |||||
| Klicna koda | +36 | |||||
| 1 | Kot delu Evropske unije ji pripada tudi domena .eu. | |||||
| Madžarska |
 Članek je del serije: |
|
|
|
Druge države |
Repúblika Madžárska (madžarsko Magyar Köztársaság) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugozahodu na Romunijo, na jugu na pa Srbijo.Je demokratična država in od leta 2004 tudi članica Evropske Unije. Madžarski jezik pripada k ugrofinski skupini jezikov.
Vsebina |
[uredi] Demografija
[uredi] Prebivalstvo
Ob popisu prebivalcev leta 2001 je Madžarska štela 10.198.315 prebivalcev. Daleč največja etnična skupina so Madžari, ki jih je bilo 9.627.057, oziroma 94.40%. Pomembnejše manjšine so:
- Romi: 205.720 (2.02%)
- Nemci: 120.344 (1.18%)
- Slovaki: 17.693 (0.17%)
- Hrvati: 15.620 (0.15%)
- Romuni: 8.482 (0.1%)
- Ukrajinci: 7.393 (0.07%)
Srbi, Poljaki, Grki, Rusi, Kitajci in kot etnično priznana manjšina Slovenci, predstavljajo preostale vidnejše skupnosti. Ob popisu sta se za Rome opredelila 2% prebivalcev, neuradno pa naj bi bila skupnost dvakrat do trikrat številčnejša (do 600.000 pripadnikov).
[uredi] Religija
Največja verska skupnost na Madžarskem so Katoliki. Za Rimokatolike se je opredelilo 54.5% Madžarov, za grške katolike pa 2.6%. Močna je skupnost Kalvinistov (16%), Protestantov s 3% pripadnikov, skupnost Židov pa šteje 0.1% prebivalcev.
[uredi] Turizem
Madžarska je postala po letu 1960 po številu turistov pomembna turistična država. Predstavlja se pod sloganom »Madžarska je različna« ( Hungary is different). Ponuja predvsem znamenitosti Budimpešte, prirodne lepote in kulinarične ter etnografske posebnosti.
[uredi] Madžarska kuhinja
Največja značilnost madžarske kuhinje je paprika in to od 18. stoletja naprej, ko so jo vpeljali Turki. Namesto masla in olja že od nekdaj uporabljajo svinjsko mast. Znane specialitete so golaž, kokošji paprikaš, ribje juhe, mesne palačinke, … Veliko imajo tudi sladic. Med žganimi pijačami je najbolj znana palinka. Madžari tako pravijo pravemu, čistemu in naravnemu žganju, zvarjenemu izključno iz sadja, pretežno iz hrušk in sliv. Madžarska slovi tudi po vinih. Najbolj znano belo vino pridobivajo v okolici Tokaja, npr. težka desertna vina »Aszu« in nekoliko lažja »Szamorodni«. Okrog Blatnega jezera uspevajo bolj pitna, predvsem bela vina, pri mestu Eger pa pridelujejo slovito rdeče vino »bikova kri«.
[uredi] Madžarska glasba
Od glasbenih instrumentov radi uporabljajo violino, razširjene so tudi različne oblike citer in cimbal. Zelo priljubljeni so ciganski orkestri. Njihov repertoar se je razvil iz madžarske plesne glasbe, ljudskih pesmi in tujih vplivov. Med narodnimi plesi prevladujejo starejši moški in dekliški solistični plesi. Popularni ples parov »csardas« pa se je razvil v novejši dobi. CSARDE so značilni madžarski lokali, kjer ponujajo madžarsko hrano, ob madžarski folklorni in ciganski glasbi. Na stenah teh lokalov pa je ogromno ročno poslikane keramike, narodnih vezenin in podobno.
[uredi] Geografija
[uredi] Površje
Štiri petine državne površine sestavljajo nižine in gričevnat svet. Največji in najznačilnejši del Madžarske je nižina, ki je povprečno samo 100 do 200 metrov nad morsko gladino. To je Alföld, po naše nizka zemlja. Le na zahodu države je nekaj vzpetin. Najvišji vrh je Kekes (1015 m) v sredogorju Matra.
[uredi] Reke
[uredi] Jezera
- Balaton (596 km²),
- Fertő-tó (75 km²),
- Velencei-tó (26 km²)
[uredi] Viri
- ^ poročilo IMF, pridobljeno 4. aprila 2007
- László Kontler, Tisočletje v Srednji Evropi : madžarska zgodovina. Ljubljana, 2005. ISBN 961-213-148-1
[uredi] Zunanje povezave
|
|||||
|
||||||||
|
||||||||
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
. Je demokratična država in od leta 2004 tudi članica Evropske Unije. Madžarski jezik pripada k ugrofinski skupini jezikov.
