Možganska kap

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Možganska kap
Klasifikacija in zunanji viri

CT skan možganov, ki prikazije desno-hemisfero ishemične kapi (leva stran slike).
MKB-10 I61-I64
MKB-9 434.91
OMIM 601367
DiseasesDB 2247
MedlinePlus 000726
eMedicine neuro/9 emerg/558 emerg/557 pmr/187
MeSH D020521
Možganska kap zaradi ishemije desne srednje cerebralne arterije.
Širjenje prizadetega območja.

Možganska kap (cerebrovaskularni inzult, CVI) je izraz za nenaden izpad določenih možganskih funkcij (ali komo), ki nastanejo zaradi nenadne motnje pretoka krvi (in z njo glukoze in kisika) v določenih delih možganov.[1] Kap najpogosteje (v 80%) nastopi zaradi zmanjšanega pretoka krvi (ishemije), tipično zaradi strjevanja krvi v žilah (tromboza) ali zaradi zamašitve žile s krvnim strdkom, maščobo ali drugo snovjo, ki jo je tja prinesel tok krvi (embolija). Takšna kap je ishemična kap. Manjši del kapi (20%) nastane zaradi krvavitve iz poškodovanih žil (subarahnoidalna krvavitev in znotrajmožganska krvavitev), govorimo o hemoragični kapi.[2]

Če simptomi kapi trajajo manj kot 24 ur govorimo o prehodnem ishemičnem napadu (prehodna pretočna motnja, TIA). Pri prehodni obtočni motnji se možgansko tkivo za razliko od kapi ne poškoduje, ali pa je škoda manj obsežna. V zahodnih državah je kap 3. najpogostejši vzrok smrti in je najpogostejši vzrok nevrološke okvare.[2]

Vsebina

Dejavniki tveganja[uredi]

Dejavniki tveganja, kjer je možnost za nastanek kapi večja, so:

Nekateri dejavniki tveganja povečajo možnost predvsem za določene tipe kapi. Hiperkoagulabilnost (hitrejše strjevanje krvi) povzroča predvsem trombotične kapi, atrijska fibrilacija nastanek emboličnih kapi in anevrizme možganskega žilja nastanek subarahnoidalne krvavitve.[2]

Simptomi in znaki[uredi]

Težave tipično nastopijo nenadoma in se kažejo kot izguba določenih možganskih funkcij. Najpogostejši simptomi in znaki (ne nujno vsi prisotni) so [1][2] [3]:

  • motnje zavesti: omotičnost, zmedenost, sopor, nezavest, globoka koma... V hujših primerih nastopi v nekaj minutah smrt zaradi odpovedi dihanja;
  • bruhanje, slabost, vrtoglavica, motnje ravnotežja in koordinacije;
  • šibkost (pareza) ali nezmožnost gibanja (paraliza) udov in obraza;
  • zbadanje, ščegetanje, mravljinčenje ali drugi nenavadni občutki na koži (parestezije);
  • patološki refleksi;
  • motnje govora (izražanje ali razumevanje, motnje pisanja, računanja...);
  • težave pri požiranju;
  • zasuk glave, oči;
  • izpad vidnega polja v enem ali obeh očesih;
  • redko glavobol.

Simptomi in znaki so po navadi najmočnejši prvih nekaj sekund ali minut. Včasih pa se lahko razvijajo nekaj ur ali pa se postopoma stopnjujejo zaradi večanja krvnega strdka, ponovne embolizacije (zamašitve žile s snovjo, ki jo je prinesel tok krvi) ali nastanka krvavitve. Če se stanje slabša več ur ali če se stanje po nekaj dneh ne izboljša, je verjetno prišlo do zapletov (otekanje možganov - možganski edem, hidrocefalus) ali pa je vzrok drugje (npr. tumor).[1]

Nevrološki izpadi odražajo področje možganov, ki je prizadeto. Prekinjen pretok krvi v sprednjem krvnem obtoku povzroča enostranske simptome. Motnje zadnjega dela pretoka lahko povzročajo eno- ali obojestranske težave, pogosteje pa je prizadeta tudi zavest (predvsem, če je vpletena arterija basilaris).[2]

Na določen tip kapi pogosto kažejo nekateri drugi znaki. Nenaden, hud glavobol in otrdel vrat kažeta na subarahnoidalno krvavitev. Zmanjšana zavest ali koma, glavobol, slabost in bruhanje kažejo na povišan pritisk v lobanji (intrakranialni tlak), ki lahko nastopi 48-72 ur po obsežni ishemični kapi in še prej po hemoragičnih kapeh.[2]

Zapleti kapi se lahko kažejo kot težave s spanjem, zmedenost, depresija, nezmožnost zadrževanja urina in/ali blata (inkontinenca), atelektaze, pljučnica in težave s požiranjem, ki lahko pripeljejo do aspiracije, dehidracije ali podhranjenosti. Zaradi zmanjšanega gibanja (imobilizacije) lahko pride do embolije s krvnim strdkom (tromboembolija), okužb sečil, preležanin, zmanjšane gibljivosti sklepov (kontraktur)... Zmanjšane so lahko sposobnosti za vsakodnevno funkcioniranje (hoja, vid, občutki, spomin, mišljenje, govor...).[2]

Diagnoza in diferencialna diagnoza[uredi]

Pri pregledu je potrebno ugotoviti, ali je kap res nastopila, če je ishemična ali hemoragična ter če je potrebno takojšnje zdravljenje.[2]

Na kap je sumljivo, če ima pacient karkoli od sledečega:

  • nenadno nastale nevrološke izpade, ki sovpadajo z okvaro možgan v določenem področju arterij
  • nenaden, hud glavobol
  • nenadna nepojasnjena koma
  • nenadno poslabšanje zavesti[2]

Ob sumu na kap je potrebno takojšnje slikanje (CT ali MRI) za razločitev med hemoragično in ishemično kapjo in za odkritje znakov povišanega tlaka znotraj lobanje. Po določitvi tipa kapi se opravijo preiskave za odkritje vzrokov ter ostalih prisotnih bolezni (okužbe, dehidracija, hipoksija, povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak).[2]

Bolezni in stanja, na katera je še potrebno pomisliti (diferencialna diagnoza) so:

Prva pomoč in zdravljenje[uredi]

Ob prvih znakih možganske kapi je treba takoj poklicati nujno medicinsko pomoč (112). V nekaterih primerih je možno zdravljenje možganske kapi s topljenjem krvnega strdka zamašene žile. Uspešnost zdravljenja je odvisna od hitrega ukrepanja. Časovno okno zdravljenja z zdravili, ki strdek raztopijo (tromboliza), je omejeno na prve 3 ure po nastanku možganske kapi.[3]

Če je bolnikovo življenje ogroženo, ga je treba najprej stabilizirati. Nato se zdravijo in preprečujejo zapleti (aspiracija, globoka venska tromboza, okužbe sečil, preležanine ...) in ostale pridružene bolezni ali stanja (dehidracija, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak). K boljšemu okrevanju pripomorejo tudi fizioterapija (razgibavanje prizadetih udov), delovna terapija in ostale terapije, če so potrebne. Če je prisotna depresija, je treba zdraviti tudi to. Ponovne kapi lahko odloži ali prepreči tudi sprememba življenjskega stila (več gibanja, opustitev kajenja in alkohola, manj mastna prehrana ...).[2]

Opombe in reference[uredi]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Hankey, Graeme J.; Wardlaw, Joanna M. (2008). Clinical Neurology. London, UK: Manson publishing. ISBN 978-1-84079-097-2. 
  2. ^ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Neurologic disorders (angleščina). The Merck manual. Pridobljeno dne 2010-08-04.
  3. ^ 3,0 3,1 Ahčan, Uroš (2006). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. ISBN 961-6103-20-2. 

Glej tudi[uredi]

Zunanje povezave[uredi]

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Možganska_kap&oldid=3986126«