Multipla skleroza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Multipla skleroza (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (OŽ). Ob procesu propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken zaradi poškodb in izgube mielina (demielinizacija). Značilno so pri istem bolniku prizadeta različna mesta v osrednjem živčevju (razsejanost v prostoru) in ob različnih časih (razsejanost v času). Gre za poslabšanja (zagone) in izboljšanja funkcij, ki jih opravlja osrednje živčevje, pri čemer je izguba funkcije odvisna od mesta, ki je prizadeto. Bolezen se pojavlja pogosteje pri ženskah, največkrat med 20. in 50. letom starosti. Pogostost pojavljanja bolezni se razlikuje po geografskih področjih.[1]

Etiologija[uredi | uredi kodo]

Vzrok je neznan. Najverjetneje gre za iztirjen imunski odziv proti sestavinam lastnega telesa, natančneje mielinu, ki tvori ovojnice živčnih celic v OŽ. Dejavniki iz okolja, najverjetneje okužbe, lahko sprožijo imunsko posredovano demielinizacijo (izgubo mielina) pri tistih z genetsko nagnjenostjo.[1]

Patofiziologija[uredi | uredi kodo]

Zaenkrat še nepoznan antigen, ki posnema sestavine mielina, aktivira imunski sistem. Imunski sistem se odzove proti temu antigenu, hkrati pa zaradi podobnosti napada tudi mielin. Razpad mielina v osrednjem živčevju povzroči upočasnitev prevajanje po živčnih celicah ali prevajanje celo ustavi. Delovanje prizadetih področij se lahko povrne s ponovno tvorbo mielina (remielinizacija). Če pa je poleg mielina okvarjeno tudi živčno vlakno (akson), lahko pride do trajne okvare funkcije tega področja v OŽ, saj je sposobnost obnavljanja živčnih celic zelo omejena.[1]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Začetek je po navadi subakuten, znaki se pojavljajo postopoma več ur ali dni. Zelo redko se začne hitro v nekaj minutah ali počasi v več tednih ali mesecih. Pri približno 50 % se pokaže z enim znakom, pri ostalih pa hkrati z večimi znaki okvare osrednjega živčevja.[1]

Znaki so odvisni od tega, na katerem mestu v OŽ je prišlo do demielinizacije (propada mielina) [1] :

  • motnje vida: lahko je moten samo barvni vid, lahko pa pride do popolne slepote na enem očesu in bolečin okrog očesa, ki se poslabšajo s premikanjem očesa in dotikom (gre za optični nevritis, okvaro vidnega živca);
  • šibkost enega ali več udov ali obraza: občutek teže, utrujenosti ali togosti udov, vlečenje noge za sabo, padanje po tleh ...(okvara dela OŽ, ki prevaja ukaze za gibanje);
  • motnje občutkov na obrazu, trupu, okončinah: občutek bolečine, omrtvičenosti, zmanjšano čutenje toplote ...(okvara v področju, ki prevaja občutke);
  • nestabilna drža: zaradi šibkosti, motenj zaznavanja ravnotežja, motenj vida itd.;
  • dvojni vid: okvara področja, ki prevaja ukaze za gibanje oči;
  • vrtoglavica: občutek vrtenja, lahko povzroči tudi slabost in nestabilno držo ...(okvara v ravnotežnem sistemu);
  • motnje sfinktrov (mišic zapiralk) in spolnih funkcij: zadrževanje ali nesposobnost zadrževanja vode in blata, impotenca itd.;
  • duševne spremembe, čustvena nestabilnost, anksioznost, depresija itd.;
  • utrujenost;
  • bolečina: se pojavi pri okoli 2/3 bolnikov in je največkrat kronična; primeri so trigeminalna nevralgija, disestetična bolečina okončin, kronične bolečine v hrbtu in boleči spazmi (krči) nog;
  • epileptični napadi: se lahko pojavijo, a so redki.

Napade MS lahko sprožijo razne travme (vključno z operacijami), okužbe, čustveni stres, utrujenost in podobno.[1]

Diferencialna diagnoza[uredi | uredi kodo]

Diferencialna diagnoza je zelo široka, odvisno od znakov (mesta okvare). V grobem bi sem lahko našteli okužbe, druga vnetja, žilne okvare, tumorje, motnje presnove (pomanjkanje vitamina B12), zastrupitve, druge degenerativne bolezni...[1]

Preiskave[uredi | uredi kodo]

Preiskava izbora je slikanje z MRT, ki pokaže mesta demielinizacije, hkrati pa lahko pomaga pri ločevanju MS od nekaterih drugih vzrokov. Pregled likvorja (cerebrospinalne tekočine) lahko pokaže aktivno imunsko vnetje v OŽ.[1]

Terapija[uredi | uredi kodo]

Blažji zagoni se lahko popravijo sami in jih ni treba zdraviti. Pri hujših pomagajo zdravila, ki zmanjšujejo imunski odgovor - imunosupresivi (kortikosteroidi, citostatiki). Pri oblikah bolezni s pogostimi zagoni za približno tretjino zmanjšajo pogostost zagonov interferoni, katerih mehanizem delovanja pri MS je še neznan. Alternativa interferonov za tiste, pri katerih so ti neučinkoviti ali jih bolniki ne prenašajo, pa je glatiramat acetat, ki je mielinu podoben ravno dovolj, da veže nase protitelesa in s tem prepreči napad na mielin. Preventivno deluje tudi dajanje intravenskih imunoglobulinov, ki nevtralizirajo protitelesa proti mielinu. V zadnjih letih se je za učinkovito izkazalo tudi zdravljenje z biološkimi zdravili (natalizumab) Pri zdravljenju pa je pomembno tudi podporno zdravljenje: lajšanje pridružene težav zaradi okvare v OŽ kot so spastičnost, motnje praznjenja mehurja in črevesja, motnje spolne funkcije, motnje vida, utrujenost, bolečina in ostalo.[1]

Klinični potek in prognoza[uredi | uredi kodo]

Simptomi po navadi vztrajajo nekaj tednov in potem postopno in nepopolno izginjajo 1–2 meseca. Pri približno 80% poteka bolezen s ponovnimi zagoni, približno 1 zagon na 2 leti. Po prvem zagonu je okrevanje po navadi popolno, po vsakem naslednjem zagonu je večinoma slabše. Pri nekaterih ima bolezen progresiven potek, pri teh je tudi prognoza slabša. Drugače pa je pričakovana življenjska doba po začetku bolezni zelo različna, povprečno traja 30 let. Smrt večinoma nastopi zaradi zapletov kronične onesposobljenosti in ne zaradi akutnega zagona. Napovedniki slabše prognoze so moški spol, pozen začetek bolezni, okvare malih možganov, prvotno progresiven potek in kratek interval med prvima dvema zagonoma. Boljšo prognozo imajo tisti z motnjami čutenja in z manj lezijami na MRT.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 Hankey, Graeme J.; Wardlaw, Joanna M. (2008). Clinical Neurology. London, UK: Manson publishing. ISBN 978-1-84079-097-2. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]