Botulin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Botox-structure.png
Botulin
Sistematično (IUPAC-) ime
 ?
Identifikatorji
Številka CAS  ?
Oznaka ATC M03AX01
PubChem  ?
DrugBank BTD00092
Kemični podatki
Formula C6760H10447N1743O2010S32 
Mol. masa 149322.7 g/mol
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost  ?
Presnova  ?
Razpolovni čas  ?
Izločanje  ?
Terapevtski podatki
Nosečnostna kategorija

?

Način uporabe intramuskularno, subkutano, intradermalno, v žlezo

Botulín je nevrotoksin, ki ga prozvajajo bakterije Clostridium botulinum. Zavira sproščanje acetilholina v živčnomišičnih stikih ter povzroča ohromelost. Botulin je eden najbolj smrtonosnih naravnih strupov ter najbolj toksična beljakovina sploh[1]. Srednji smrtni odmerek (LD50) znaša okoli 1 ng/kg po intravenski[2] ali subkutani aplikaciji oziroma 3 ng/kg pri inhaliranju[3]; pri miših znaša minimalni smrtni odmerek manj kot 1 pg[4]. V zelo majhnih odmerkih se uporablja kot mišični relaksant za blažitev bolečih mišičnih krčev ter v kozmetične namene (znan pod imenom botoks).

Toksin se po zaužitju strupene hrane absorbira v želodcu in se prenese po krvi do motoričnih ploščic, kjer ovira sproščanje nevrotransmiterja acetilholina iz presinaptične membrane. Na molekularni ravni botulin preprečuje zlitje sinaptičnih mešičkov (sinaptosomov) s presinaptično membrano, iz katerih se sprostijo nevrotransmiterji. Zlitje (fuzijo) omogočajo tri beljakovine, in sicer sinaptobrevin, ki se nahaja v membrani sinaptosomov, ter sintaksin in SNAP-25, ki se nahajata v membrani živčnih končičev. Botulin je metaloproteaza, ki omenjene beljakovine razgrajuje ter tako preprečuje zlitje in sproščanje nevrotransmiterjev. Enaki mehanizem delovanja je prisoten pri tetanusnem toksinu, le da slednji deluje na inhibicijske internevrone v osrednjem živčevju in tako povzroči nastanek krčev.

Posledica tega je ohromitev (paraliza) različnih mišic, v hujših primerih lahko pride do dihalne odpovedi. Bolezen, ki jo povzroča botulin, imenujemo botulizem.

Zdravljenje z antitoksinom je uspešno le, če je pričeto pred pojavom simptomov; po vezavi toksina se namreč njegovih učinkov ne more preprečiti.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Montecucco, C. & Molgó, J. (2005). "Botulinal neurotoxins: revival of an old killer". Current opinion in pharmacology 5 (3): 274–9. doi:10.1016/j.coph.2004.12.006. PMID 15907915. 
  2. ^ Arnon, S.S. (2001). "Botulinum Toxin as a Biological Weapon: Medical and Public Health Management". Journal of the American Medical Association 285 (8): 1059–1070. doi:10.1001/jama.285.8.1059. PMID 11209178. 
  3. ^ "Emergency preparedness: Botulism". Physician Information Link. Anne Arundel County Department of Health. 2004. Pridobljeno dne 2011-01-11. 
  4. ^ Rang in Dale s sod.; str. 155.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Koren, S. (2002). "Botulinusni toksin". V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo (str. 84); urednika Gubina M. in Ihan A. Ljubljana: Medicinski razgledi. ISBN 961-6260-11-1
  • Rang H.P., Dale M.M., Ritter J.M. in Moore P.K. (ur.) (2003). "Chapter 52: Harmful effects of drugs". V: Pharmacology, 5. izdaja (str. 155). Edinburgh, London, New York, itd.: Churchill Livingstone. ISBN 0-443-07145-4