Botulizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Botulizem
Klasifikacija in zunanji viri

14-letnik z botulizmom. Na levi slike je vidna obojestranska oftalmoplegija z ptozo in na desni sliki razširjene zenice. Ta otrok je bil v popolni zavesti.
MKB-10 A05.1
MKB-9 005.1
eMedicine article/213311

Botulízem (lat. botulismus) je bolezen zaradi okužbe z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum in se kaže z ohromitvijo mišic, ki poteka po telesu od zgoraj navzdol.

Botulus je latinska beseda za klobaso. Do okužbe z botulinom pride namreč največkrat zaradi zastrupitve z neustrezno konzervirano hrano. Clostridium botulinum je anaerobna bakterija in se zato zlasti v nepravilno pripravljenih konzervah uspešno razmnožuje. V tem primeru je konzerva (pločevinka) pogosto napihnjena in že na videz neuporabna. Znane so tudi zastrupitve z medom pri dojenčkih. Med lahko namreč vsebuje bakterijske spore, ki se nato po zaužitju aktivirajo v črevesju in proizvajajo ter izločajo botulin.

Eden najbolj znanih primerov botulizma se je zgodil leta 1922 blizu jezera Loch Maree na Škotskem, kjer je umrlo osem ribičev zaradi zaužitja zastrupljene ribje paštete.[1]

Simptomi[uredi | uredi kodo]

Botulin blokira prenos signala med živcem in mišico, saj zavre izločanje acetilholina v živčno-mišičnem stiku. Najprej so običajno prizadete mišice očesnih vek in bolnik zasledi motnje vida. Zenice se razširijo. Nadalje so prizadete ustnice, jezik, lica in žrelo. Bolnik ima suha usta ter občuti žejo, prizadeta sta tudi požiranje in govor. Vročina se običajno ne pojavi. V hujših primerih se ohromelost širi od glave navzdol na notranje organe; nastopi bljuvanje, driska, kasneje zaprtje in trebušni krči. Smrt nastopi zaradi zastoja dihanja (ker pride do ohromitve dihalih mišic) in/ali zastoja srca (zaradi ohromelosti srčne mišice).

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Zdravljenje temelji na odstranitvi strupa iz prebavil, ki se še ni vsrkal v krvni obtok ter na lajšanju simptomov. Obstajajo protistrupi, ki v krvnem obtoku inaktivirajo botulin tipov A, B in E. Uporaba protistrupa v teh primerih zniža smrtnost iz 90 % na okoli 10–15 %. Za botulin tipa F zaenkrat priotistrupa ne poznamo.

Znaki ohromelosti mišičja ostanejo zelo dolgo, tudi več mesecev po okužbi.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Rang H.P., Dale M.M., Ritter J.M. in Moore P.K. (ur.) (2003). "Chapter 52: Harmful effects of drugs". V: Pharmacology, 5. izdaja (str. 155). Edinburgh, London, New York, itd.: Churchill Livingstone. ISBN 0-443-07145-4