Acetilsalicilna kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Aspirin)
Skoči na: navigacija, iskanje
Aspirin-skeletal.svg
Aspirin-B-3D-balls.png
Acetilsalicilna kislina
Sistematično (IUPAC-) ime
2-acetoksibenzojska kislina
Identifikatorji
Številka CAS 50-78-2
Oznaka ATC A01AD05 B01AC06, N02BA01
PubChem 2244
DrugBank DB00945
Kemični podatki
Formula C9H8O4 
Mol. masa 180,157 g/mol
SMILES iskanje v eMolecules, PubChem
Sinonimi 2-acetiloksibenzojska kislina
acetilsalicilat
acetilsalicilna kislina
O-acetilsalicilna kislina
Fizikalni podatki
Gostota 1,40 g/cm³
Tališče 136 °C (277 °F)
Vrelišče 140 °C (284 °F) (razpade)
Topnost v vodi 3 mg/ml (20 °C)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost Absorbira se hitro in popolnoma
Vezava na beljakovine 99,6%
Presnova hepatalna
Razpolovni čas odmerek 300–650 mg: 3,1–3,2 h
odmerek 1 g: 5 h
odmerek 2 g: 9 h
Izločanje renalno
Terapevtski podatki
Nosečnostna kategorija

C(AU) D(US)

Način uporabe Najpogosteje peroralno, včasih tudi rektalno; lizin acetilsalicilat se lahko da i. v. ali i. m.

Acetílsalicílna kislína, tudi aspirín,[opomba 1] je salicilatna učinkovina, ki se pogosto uporablja kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in antiflogistik (zavira vnetje). Prvič jo je leta 1897 sintetiziral Felix Hoffmann, kemik farmacevtskega podjetja Bayer.[2][3]

Salicilna kislina, glavni presnovek acetilsalicilne kisline, je integralni del človeške in živalske presnove. Človek jo veliko zaužije s hrano, precejšen del pa se je sintetizira endogeno.[4]

Acetilsalicilna kislina ima tudi antitrombotične učinke, posredovane prek zaviranja tvorbe tromboksana, ki sicer medsebojno povezuje trombocitne molekule, s čimer se tvori trombocitni čep nad poškodovano žilno steno. Ker lahko trombocitni čep postane prevelik in ovira pretok krvi, se acetilsalicilna kislina v majhnih odmerkih uporablja tudi dolgotrajno za preprečevanje srčnega infarkta, možganske kapi in tvorbe krvnih strdkov pri ljudeh, ki jih to ogroža.[5] V majhnih odmerkih se lahko acetilsalicilna kislina uporabi takoj po srčnem infarktu za preprečitev ponovnega infarkta ali odmrtja srčnega tkiva.[6][7] Acetilsalicilna kislina lahko tudi učinkovito preprečuje nekatere vrste raka, zlasti kolorektalni rak (rak debelega črevesa in danke).[8][8][9][10]

Glavni neželeni stranski učinki acetilsalicilne kisline pri peroralnem jemanju so peptični ulkusi (razjede) in tinitus (zvenenje, piskanje v ušesih), posebno v večjih odmerkih. Pri otrocih in adolescentih se acetilsalicilna kislina za obvladovanje gripoznih simptomov in simptomov noric ne uporablja več, saj lahko povzroči Reyev sindrom.[11]

Acetilsalicilna kislina spada v skupino zdravil, ki jih imenujemo nesteroidni antiflogistiki (nesteroidne protivnetne učinkovine; NSAID), vendar se po svojem mehanizmu delovanja razlikuje od preostalih učinkovin v tej skupini. Čeprav imajo vsi salicilati iz te skupine podobne učinke (antipiretične, antiflogistične, analgetične) in vsi zavirajo encim ciklooksigenazo, v nasprotju s preostalimi salicilati acetilsalicilna kislina učinkuje ireverzibilno in bolj na različico COX-1 kot COX-2 tega encima.[12]

Danes je acetilsalicilna kislina med najbolj prodajanimi zdravili na svetu. Vsako leto se je porabi okrog 40.000 ton.[13]

Vloga acetilsalicilne kisline kot zdravila proti miokadnemu infarktu[uredi | uredi kodo]

Acetilsalicilna kislina preprečuje nabiranje ali agregacijo trombocitov. V trombocitih so encimi ciklooksigenaze, ki sintetizirajo vazokonstrikcijski faktor tromboksan A2 (TA2). Ta sproži agregacijo trombocitov in pripomore k nastanku trombocitnega čepa. Tako lahko nastane trombus. Acetilsalicilna kislina ireverzibilno prepreči sintezo TA2 z acetiliranjem serinskega ostanka, ki je blizu aktivnega mesta ciklooksigenaze 1 (COX-1). Ta encim sintetizira ciklični endoperoksidni prekurzor za TA2. Trombociti ne morejo več proizvajati novih proteinov TA2.

Delovanje acetilsalicilne kisline na trombocitni COX-1 traja vso življenjsko dobo trombocita (7-10 dni). Popolna inaktivacija COX-1 je dosežena z rednim jemanjem 160 mg acetilsalicilne kisline dnevno. Učinkovita je v manjših odmerkih, kot so potrebni za druge učinke acetilsalicilne kisline. Številni poskusi kažejo, da je kot antitrombotično zdravilo maksimalno učinkovita pri odmerkih 50–320 mg/dan. Večji odmerki ne izboljšajo učinka, ampak ga zmanjšajo zaradi zaviranja produkcije prostaciklina PGI2. Pomanjkanje PGI2 poveča agregacijo trombocitov. Zato so tromboze bolj pogoste.[14]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ V državah, kjer je Aspirin registrirana blagovna znamka podjetja Bayer, je generični izraz acetilsalicilna kislina.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "The use of aspirin". Wordconstructions.com. Pridobljeno dne 11. maja 2011. 
  2. ^ Sneader, W. (2000). "The discovery of aspirin: A reappraisal". BMJ (Clinical research ed.) 321 (7276): 1591–1594. doi:10.1136/bmj.321.7276.1591. PMC 1119266. PMID 11124191. 
  3. ^ Karsten Schrör (2009). Acetylsalicylic acid. ISBN 978-3-527-32109-4. 
  4. ^ Paterson, John R.; Baxter, Gwendoline; Dreyer, Jacob S.; Halket, John M.; Flynn, Robert; Lawrence, James R. (2008). "Salicylic Acid sans Aspirin in Animals and Man: Persistence in Fasting and Biosynthesis from Benzoic Acid". Journal of Agricultural and Food Chemistry 56 (24): 11648–11652. doi:10.1021/jf800974z. PMC 2800778. PMID 19053387. 
  5. ^ Lewis, H D; J W Davis, D G Archibald, W E Steinke, T C Smitherman, J E Doherty, H W Schnaper, M M LeWinter, E Linares, J M Pouget, S C Sabharwal, E Chesler, H DeMots (18. avgusta 1983). "Protective effects of aspirin against acute myocardial infarction and death in men with unstable angina. Results of a Veterans Administration Cooperative Study". The New England Journal of Medicine 309 (7): 396–403. doi:10.1056/NEJM198308183090703. ISSN 00284793. PMID 6135989. 
  6. ^ Julian, D G; D A Chamberlain, S J Pocock (24. septembra 1996). "A comparison of aspirin and anticoagulation following thrombolysis for myocardial infarction (the AFTER study): a multicentre unblinded randomised clinical trial". BMJ (British Medical Journal) 313 (7070): 1429–1431. doi:10.1136/bmj.313.7070.1429. PMC 2353012. PMID 8973228. 
  7. ^ Krumholz, Harlan M.; Martha J. Radford, Edward F. Ellerbeck, John Hennen, Thomas P. Meehan, Marcia Petrillo, Yun Wang, Timothy F. Kresowik, Stephen F. Jencks (1995). "Aspirin in the Treatment of Acute Myocardial Infarction in Elderly Medicare Beneficiaries : Patterns of Use and Outcomes". Circulation 92 (10): 2841–2847. doi:10.1161/01.CIR.92.10.2841. PMID 7586250. 
  8. ^ 8,0 8,1 Algra, Annemijn M; Rothwell, Peter M (2012). "Effects of regular aspirin on long-term cancer incidence and metastasis: A systematic comparison of evidence from observational studies versus randomised trials". The Lancet Oncology 13 (5): 518–27. doi:10.1016/S1470-2045(12)70112-2. PMID 22440112. 
  9. ^ Rothwell, Peter M; Price, Jacqueline F; Fowkes, F Gerald R; Zanchetti, Alberto; Roncaglioni, Maria Carla; Tognoni, Gianni; Lee, Robert; Belch, Jill FF; Wilson, Michelle; Mehta, Ziyah; Meade, Tom W. (2012). "Short-term effects of daily aspirin on cancer incidence, mortality, and non-vascular death: Analysis of the time course of risks and benefits in 51 randomised controlled trials". The Lancet 379 (9826): 1602. doi:10.1016/S0140-6736(11)61720-0. 
  10. ^ Rothwell, Peter M; Wilson, Michelle; Price, Jacqueline F; Belch, Jill FF; Meade, Tom W; Mehta, Ziyah (2012). "Effect of daily aspirin on risk of cancer metastasis: A study of incident cancers during randomised controlled trials". The Lancet 379 (9826): 1591. doi:10.1016/S0140-6736(12)60209-8. 
  11. ^ Macdonald S (2002). "Aspirin use to be banned in under 16-year olds". BMJ 325 (7371): 988. doi:10.1136/bmj.325.7371.988/c. PMC 1169585. PMID 12411346. 
  12. ^ Burke, Anne; Smyth, Emer; FitzGerald, Garret A. (2006). "26: Analgesic Antipyretic and Antiinflammatory Agents". Goodman and Gilman's the pharmacological basis of therapeutics (11 izd.). New York: McGraw-Hill. str. 671–716. ISBN 978-0-07-142280-2. 
  13. ^ Warner, T. D.; Warner TD, Mitchell JA (2002). "Cyclooxygenase-3 (COX-3): filling in the gaps toward a COX continuum?". Proc Natl Acad Sci USA 99 (21): 13371–3. doi:10.1073/pnas.222543099. PMC 129677. PMID 12374850. 
  14. ^ Rang HP, Dale MM; Ritter JM, Flower RJ. (2007). Rang and Dale's pharmacology. Edinburgh: Churchill Livingstone. str. 314–228. COBISS 2073457. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini