Mali možgani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mali možgani
Cerebellum NIH.png
Konservirani človeški možgani s škrlatno obarvanimi malimi možgani
Gray677.png
Risba človeških možganov s prikazom malih možganov in ponsa
Latinsko: Cerebellum
Arterija: ACS, ACIA, ACIP
Vena: zgornje, spodnje

Máli možgáni ali cerebélum (latinsko cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji. Nameščeni so med dorzalno površino možganskega debla in velike možgane. Z možganskim deblom jih povezujejo pedunculi cerebellares. Od velikih možganov jih loči tentorium (šotor), ki je duplikatura dure. Med možganskim deblom in malimi možgani se nahaja 4. možganski prekat.[1]

Zgrajeni so iz medialnega dela, ki se zaradi oblike imenuje črv (vermis) in dveh polobel ali hemisfer, ki ju loči malomožganski srp (falx cerebelli). Tudi mali možgani so zgrajeni iz sive in bele substance.

Malomožganska skorja pokriva cele male možgane, razen prečne jame. Debelina skorje je 1 do 1,5 mm., je močno nagubana in gube se zajedajo globoko v notranjost, tako tvorijo številne brazde, ki jo delijo v številne manjše vijuge, kar daje na prerezu malih možganov sliko drevesa, ki ji pravimo drevo življenja (arbor vitae).

Funkcija[uredi | uredi kodo]

Mali možgani nadzorujejo gibanje, ravnotežje, mišični tonus in propriocepcijo.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Tadej Strojnik, ur. (2010). Izbrana poglavja iz nevrokirurgije. Maribor: Medicinska fakulteta. str. 20. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]