Avtonomno živčevje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Modro = parasimpatične živčne poti
rdeče = simpatične živčne poti

Avtonomno živčevje (tudi nehotno ali vegetativno živčevje) tvori skupaj s somatskim živčevjem obkrajni (periferni) živčni sistem. Avtonomnost živčevja se kaže v tem, da ni pod posameznikovim zavestnim nadzorom.

Avtonomno živčevje uravnava življenjsko pomembne fukcije organizma, kot so srčni utrip, dihanje, krvni tlak, prebava in presnova. Je odločilno pri vzdrževanju homeostaze notanjega okolja organizma.

Avtonomno živčevje delimo na:

Simpatično in parasimpatično živčevje sta pod nadzorom osrednjega živčevja, medtem ko enterično živčevje v veliki meri deluje neodvisno od njega.

Učinki[uredi | uredi kodo]

Simpatično in parasimpatično živčevje delujeta na posamezen tarčni organ antagonistično, torej če prvo neki proces pospešuje, ga drugo zavira. Simpatikus izkazuje ergotropne učinke (pripravi telo na spopad, napor ...), parasimpatikus pa trofotropne učinke (prevlada v času počitka). Takšna delitev učinkov je zgolj orientacijska; pri nekaterih procesih je delovanje obeh vej avtonomnega živčevja tudi sinergistično.

Simpatik deluje na tarčni organ preko živčnega prenašalca, ki je v tem primeru noradrenalin, razen pri žlezah znojnicah in sredici nadledvičnice, kjer kot živčni prenašalec deluje acetilholin. Živčni prenašalec, s katerim deluje parasimpatik na organe, je acetilholin.

Preglednica prikazuje učinke obeh živčnih prenašalcev na posamezne organe preko adrenergičnih oziroma muskarinskih receptorjev (noradrenalin se veže na prve, acetilholin pa na druge):

Simpatično živčevje (adrenergični receptorji) Parasimpatično živčevje (muskarinski receptorji)
obtočila
minutni volumen srca se poveča M2: se zmanjša
SA vozel: srčni utrip (kronotropni učinek) β1, β2: se poveča M2: se zmanjša
srčna mišica: moč kontrakcije (inotropni učinek) β1, β2: se poveča M2: se zmanjša (deluje le na preddvore)
prevajanje v AV vozlu β1: se poveča M2: se zmanjša
gladke mišice žil M3: se skrčijo; α = se skrčijo; β2 = se sprostijo ---
krvne ploščice α2: pospeši se agregacija ---
mastociti β2: inhibira se izločanje histamina ---
dihala
gladko mišičje bronhiol β2: se sprosti; α1: se skrči (manjši delež) M3: se skrči
oči
zenice α1: se razširijo M3: se skrčijo
mišica ciliarnika β2: se sprosti M3: se skrči
prebavila
žleze slinavke: izločanje sline β: stimulira izločanje viskozne sline, bogate z amilazo; α1 = stimulira izločanje kalija stimulira izločanje vode v slino
solznice izločanje solzne tekočine se zmanjša M3: poveča
ledvice (izločanje renina) stimulira izločanje renina ---
parietalne celice --- M1: stimulira izločanje
jetra α1, β2: pospeši glikogenolizo in glukoneogenezo ---
maščevje β3: pospeši lipolizo ---
gibljivost prebavne cevi se zmanjša M1, M3: se poveča
gladko mišičje prebavne cevi α, β2: se sprosti M3: se skrči
mišice zapiralke v prebavni cevi α1: se skrčijo M3: se sprostijo
prebavne žleze sekrecija se zavre M3: sekrecija se pospeši
endokrini sistem
trebušna slinavka (Langerhansovi otočki) α2: sekrecija se zmanjša ---
sredica nadledvičnice nikotinski receptorji: sekrecija adrenalina ---
sečila
stena sečnega mehurja β2: se sprosti se skrči
sečnica α1: se skrči se sprosti
rodila
maternica α1: se skrči; β2: se sprosti ---

Zavestni nadzor[uredi | uredi kodo]

Za avtonomno živčevje je sicer značilno, da ni pod nadzorom volje, vendar pa naj bi nekatere metode treninga omogočale priučitev nadzorovanja tega živčevja (na primer joga in avtogeni trening).