Joga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Jóga je družina starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz. asanami in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost. Izvira iz Indije, kjer ostaja močna življenjska tradicija in predstavlja pot k razsvetljenju.

Glavne poti Joge[uredi | uredi kodo]

Beseda joga je krovno ime za številne podzvrsti duhovnih tehnik, pri čemer ločimo štiri glavne poti:

Namen Joge[uredi | uredi kodo]

Joge ne tvorijo le telesni položaji ali asane. Asane so sicer večini ljudi najbolj znani popularni elementi joge, vendar je bistvo asan predvsem to, da pripravijo naše fizično telo na bolj poglobljeno urjenje joge. Joga je na zahtevnejši stopnji znanost o telesu, duhu in duši. Da bi to dosegli, moramo z določenimi vajami pripraviti naše fizično telo, uriti zmožnost koncentracije in disciplinirati naš duh.

Urjenje joge sestavljajo duhovne prakse, ki se med seboj razlikujejo glede na temperament. Aspirant, torej ta, ki se odloči za izvajanje duhovne prakse, si izbere tisto pot in tisto duhovno prakso, ki je njemu najbližja. Katera je to, lahko ugotovi le s preizkušanjem. Pri tem velja poudariti, da ni nobena boljša ali slabša. Vsekakor pa nekatere lahko določenemu značaju ustrezajo bolj, druge manj. Ko aspirant izbere neko pot, je potrebno, da se te poti drži redno, predano in daljše časovno obdobje, saj le na ta način lahko izkusi sadove posameznih duhovnih tehnik. Cilj vseh tehnik je duhovni razvoj, razsvetljenje oziroma globoko spoznanje življenjskih resnic. Zaradi množice tehnik urjenja so nastale številne jogijske šole in njihovi učitelji, ki jih označuje skupen izraz Guru.

Tistega, ki se ukvarja z jogo, lahko imenujemo tudi jogij.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]