Histamin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Histamin
Histamin - Histamine.svg
Histamine3d.png
IUPAC-ime 2-(1H-imidazol-4-il)etanamin
Identifikatorji
Številka CAS 51-45-6
PubChem 774
KEGG D08040
MeSH Histamine
ChEBI 18295
SMILES
InChI
ChemSpider 753
Lastnosti
Molekulska formula C5H9N3
Molska masa 111,15 g mol−1
Tališče

83,5 °C (182,3 °F)

Vrelišče

209,5 °C (409,1 °F)

Topnost (voda) lahko topen v mrzli in vroči vodi[1]
Topnost lahko topen v metanolu, zelo slabo topen v dietiletru,[1] lahko topen v etanolu
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.[2] Vpleten je v lokalne imunske odzive in uravnavanje fiziološke funkcije črevesja ter ima vlogo živčnega prenašalca.[3] Histamin izzove vnetni odgovor. Udeležen je v imunski odziv na tuje patogene in se proizvaja v krvnih in tkivnih bazofilcih. Poveča prepustnost kapilar za bele krvničke in nekatere beljakovine, ki sodelujejo v premagovanju patogenov v okuženem tkivu.[4]

Sinteza in skladiščenje[uredi | uredi kodo]

Pretvorba histidina v histamin s pomočjo encima histidin-dekarboksilaza.

Histamin nastaja iz histidina s pomočjo encima histidin-dekarboksilaza. V krvnih in tkivnih bazofilcih se skladišči v zrncih v obliki kompleksa s kislo beljakovino in heparinom visoke molekulske mase (imenovanim makroheparin). V ta kompleks je histamin vključen preko ionskih vezi; razmerje med histaminom, heparinom in kislo beljakovino v kompleksu znaša 1 : 3 : 6.[5]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Histamin izkazuje svoje učinke preko vezave na specifične celične receptorje. Doslej so pri ljudeh odkrili štiri vrste histaminskih receptorjev (H1 do H4) in vsi spadajo v skupino receptorjev, sklopljenih z beljakovino G. Histaminski receptorji pri žuželkah, npr. Drosophila melanogaster, so receptorski kloridni kanalčki, ki zavirajo živčne celice.[6] Histaminski kloridni kanalčki pri žuželkah sodelujejo pri živčnem prenosu perifernih senzoričnih impulzov, zlasti pri fotorecepciji.[7]

Tip receptorja Nahajanje Vloga
Receptor H1 gladka mišičnina, endotelij, osrednje živčevje Povzroča bronhokonstrikcijo (krčenje gladkih mišic v sapnicah), vazodilatacijo, razmik endotelijskih celic (vzrok koprivnice), bolečino in srbenje pri piku žuželk; gre za primarni receptor, ki povzroča simptome na primer pri senenem nahodu, potovalni slabosti ...; zavira spanje.
Receptor H2 parietalne celice in gladka mišičnina v stenah žil Primarno udeležen v vazodilatacijo, spodbuja tudi nastajanje želodčne kisline.
Receptor H3 osrednje živčevje, v manjši meri tudi obkrajno živčevje Zavira sproščanje živčnih prenašalcev (histamina, acetilholina, noradrenalina, serotonina).
Receptor H4 predvsem bazofilci, kostni mozeg, tudi priželjc, tanko črevo, vranica in debelo črevo Ima pomembno vlogo pri kemotaksi.

Patofiziologija[uredi | uredi kodo]

Patofiziološko ima histamin dve poglavitni vlogi:[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 http://www.sciencelab.com/msds.php?msdsId=9924264
  2. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=histamin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 8. 2012.
  3. ^ Marieb, E. (2001). Human anatomy & physiology. San Francisco: Benjamin Cummings. str. 414. ISBN 0-8053-4989-8. 
  4. ^ Di Giuseppe, M., et al. (2003). Nelson Biology 12. Toronto: Thomson Canada Ltd. str. 473. ISBN 0-17-625987-2. 
  5. ^ 5,0 5,1 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 210–213.
  6. ^ Hardie RC (1989). "A histamine-activated chloride channel involved in neurotransmission at a photoreceptor synapse". Nature 339 (6227): 704–706. doi:10.1038/339704a0. PMID 2472552. 
  7. ^ Pantazis A, Segaran A, Liu CH, et al. (July 2008). "Distinct roles for two histamine receptors (hclA and hclB) at the Drosophila photoreceptor synapse". J. Neurosci. 28 (29): 7250–9. doi:10.1523/JNEUROSCI.1654-08.2008. PMID 18632929.