Histamin
| Histamin | |
|---|---|
 |
|
 |
|
| IUPAC-ime | 2-(1H-imidazol-4-il)etanamin |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | 51-45-6 |
| PubChem | |
| KEGG | |
| MeSH | |
| ChEBI | |
| SMILES |
|
| InChI |
|
| ChemSpider | |
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C5H9N3 |
| Molska masa | 111,15 g mol−1 |
| Tališče |
83,5 °C (182,3 °F) |
| Vrelišče |
209,5 °C (409,1 °F) |
| Topnost (voda) | lahko topen v mrzli in vroči vodi[1] |
| Topnost | lahko topen v metanolu, zelo slabo topen v dietiletru,[1] lahko topen v etanolu |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.[2] Vpleten je v lokalne imunske odzive in uravnavanje fiziološke funkcije črevesja ter ima vlogo živčnega prenašalca.[3] Histamin izzove vnetni odgovor. Udeležen je v imunski odziv na tuje patogene in se proizvaja v krvnih in tkivnih bazofilcih. Poveča prepustnost kapilar za bele krvničke in nekatere beljakovine, ki sodelujejo v premagovanju patogenov v okuženem tkivu.[4]
Vsebina |
Sinteza in skladiščenje [uredi]
Histamin nastaja iz histidina s pomočjo encima histidin-dekarboksilaza. V krvnih in tkivnih bazofilcih se skladišči v zrncih v obliki kompleksa s kislo beljakovino in heparinom visoke molekulske mase (imenovanim makroheparin). V ta kompleks je histamin vključen preko ionskih vezi; razmerje med histaminom, heparinom in kislo beljakovino v kompleksu znaša 1 : 3 : 6.[5]
Mehanizem delovanja [uredi]
Histamin izkazuje svoje učinke preko vezave na specifične celične receptorje. Doslej so pri ljudeh odkrili štiri vrste histaminskih receptorjev (H1 do H4) in vsi spadajo v skupino receptorjev, sklopljenih z beljakovino G. Histaminski receptorji pri žuželkah, npr. Drosophila melanogaster, so receptorski kloridni kanalčki, ki zavirajo živčne celice.[6] Histaminski kloridni kanalčki pri žuželkah sodelujejo pri živčnem prenosu perifernih senzoričnih impulzov, zlasti pri fotorecepciji.[7]
| Tip receptorja | Nahajanje | Vloga |
| Receptor H1 | gladka mišičnina, endotelij, osrednje živčevje | Povzroča bronhokonstrikcijo (krčenje gladkih mišic v sapnicah), vazodilatacijo, razmik endotelijskih celic (vzrok koprivnice), bolečino in srbenje pri piku žuželk; gre za primarni receptor, ki povzroča simptome na primer pri senenem nahodu, potovalni slabosti ...; zavira spanje. |
| Receptor H2 | parietalne celice in gladka mišičnina v stenah žil | Primarno udeležen v vazodilatacijo, spodbuja tudi nastajanje želodčne kisline. |
| Receptor H3 | osrednje živčevje, v manjši meri tudi obkrajno živčevje | Zavira sproščanje živčnih prenašalcev (histamina, acetilholina, noradrenalina, serotonina). |
| Receptor H4 | predvsem bazofilci, kostni mozeg, tudi priželjc, tanko črevo, vranica in debelo črevo | Ima pomembno vlogo pri kemotaksi. |
Patofiziologija [uredi]
Patofiziološko ima histamin dve poglavitni vlogi:[5]
- spodbujanje nastajanje želodčne kisline (zdravi se z uporabo zdravil iz skupine zaviralcev histaminskih receptorjev H2)
- mediator preobčutljivostnih reakcij tipa 1, npr. koprivnice in senenega nahoda (zdravljenje z uporabo zdravil iz skupine zaviralcev histaminskih receptorjev H1)
Sklici [uredi]
- ^ 1,0 1,1 http://www.sciencelab.com/msds.php?msdsId=9924264
- ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=histamin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 8. 2012.
- ^ Marieb, E. (2001). Human anatomy & physiology. San Francisco: Benjamin Cummings. Str. 414. ISBN 0-8053-4989-8.
- ^ Di Giuseppe, M., et al. (2003). Nelson Biology 12. Toronto: Thomson Canada Ltd.. Str. 473. ISBN 0-17-625987-2.
- ^ 5,0 5,1 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 210–213.
- ^ Hardie RC (1989). "A histamine-activated chloride channel involved in neurotransmission at a photoreceptor synapse". Nature 339 (6227): 704–706. doi:10.1038/339704a0. PMID 2472552.
- ^ Pantazis A, Segaran A, Liu CH, et al. (July 2008). "Distinct roles for two histamine receptors (hclA and hclB) at the Drosophila photoreceptor synapse". J. Neurosci. 28 (29): 7250–9. doi:10.1523/JNEUROSCI.1654-08.2008. PMID 18632929. http://www.jneurosci.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=18632929.
