Metanol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Metanol
skeletna formula metanola z dodanimi nekaterimi eksplicitnimi vodiki
prostorski model metanola
stereo skeletna formula metanola z dodanimi vsemi eksplicitnimi vodiki
model metanola
Sistematično ime metanol[1]
Druga imena hidroksimetan
metilni alkohol
metil hidrat
metilni hidroksid
metilol
lesni alkohol
Identifikatorji
Številka CAS 67-56-1
PubChem 887
EINECS število 200-659-6
UN število 1230
KEGG D02309
MeSH Methanol
ChEBI 17790
RTECS število PC1400000
SMILES
InChI
Beilstein 1098229
Gmelin 449
ChemSpider 864
3DMet B01170
Lastnosti
Molekulska formula CH4O
Molska masa 32,04 g mol−1
Videz brezbarvna kapljevina
Gostota 0,7918 g/cm3
Tališče

-97,6 °C, 176 K, -144 °F

Vrelišče

64,7 °C, 338 K, 148 °F

log P -0,69
Parni tlak 13,02 kPa (pri 20 °C)
Kislost (pKa) 15,5[2]
Lomni količnik (nD) 1,33141[3]
Viskoznost 5,9×10−4 Pa s (pri 20 °C)
Dipolni moment 1,69 D
Nevarnosti
EU klasifikacija Gorljivo Hazard T.svg T
EU Index 603-001-00-X
NFPA 704
NFPA 704.svg
3
1
0
 
R-stavki R11, R23/24/25, Predloga:R39/23/24/25
S-stavki (S1/2), S7, S16, S36/37, (S45)
Plamenišče 11–12 °C
Temperatura
samovžiga
385 °C
Meje eksplozivnosti
36%
Sorodne snovi
Sorodne snovi metanetiol

silanol

Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Metanol je spojina s formulo CH3OH, najenostavnejši alkohol, ki je pri sobnih pogojih lahko hlapna, brezbarvna in vnetljiva kapljevina, s podobno, a nekoliko slajšo aromo kot etanol.[4]

Spojina nastaja naravno kot stranski produkt anaerobnega metabolizma nekaterih bakterij, zato je v majhnih količinah prisoten v obliki hlapov v ozračju. V preteklosti so ga pridobivali s suho destilacijo lesa, zato je dobil ljudsko ime »lesni alkohol«, danes pa ga industrijsko pridobivajo predvsem z reakcijo ogljikovega oksida in vodika, katalizirano z zmesjo bakra in cinkovega ter aluminijevega oksida:

CO + 2 H2 → CH3OH

V prisotnosti kisika oksidira (zgori) v ogljikov dioksid in vodo:

2 CH3OH + 3 O2 → 2 CO2 + 4 H2O

Največji delež metanola uporabljamo v proizvodnji formaldehida, v manjši meri pa kot gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem (neposredno ali pretvorjenega v biodizel), topilo in antifriz.

V človekovih prebavilih se metabolizira v mravljinčno kislino in njene soli, ki so strupene za osrednje živčevje, zato lahko uživanje metanola povzroči oslepitev ali celo komo in smrt. Industrijskemu etanolu za domače potrebe (razkuževanje ipd.) zato proizvajalci dodajajo metanol, da bi preprečili uživanje in se izognili regulacijam za alkoholne pijače. Taki zmesi pravimo denaturirani alkohol.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Methanol". The PubChemProject. USA: National Center for Biotechnology Information. 
  2. ^ Ballinger, P.; Long, F.A. (1960). "Acid Ionization Constants of Alcohols. II. Acidities of Some Substituted Methanols and Related Compounds". J. Am. Chem. Soc. 82 (4): 795–798. doi:10.1021/ja01489a008. 
  3. ^ Refractive index of Methanol, CH3OH (MeOH) [LIQUIDS] - RefractiveIndex.INFO
  4. ^ National Institute for Occupational Safety and Health (22.8.2008). "The Emergency Response Safety and Health Database: Methanol". Pridobljeno dne 17.3.2009. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Methanol v Wikimedijini zbirki