Kostni mozeg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kostni mozeg
Gray72-en.svg
Illustration of cells in bone marrow
Latinsko: medulla ossium

Kostni mozeg (latinsko medulla ossium) je za hematopoezo specializirano tkivo v kostnih votlinah.[1] Predstavlja 4 %[2] skupne telesne mase (pri odraslem človeku torej tehta okoli 2,6 kg).

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Vrste kostnega mozga[uredi | uredi kodo]

Poznamo dve vrsti kostnega mozga: rdeči in rumeni kostni mozeg. Rdeči sestoji zlasti iz krvotvornega tkiva, rumeni pa iz maščobnih celic. Krvne celice (rdeče krvničke, krvne ploščice in bele krvničke) nastajajo v rdečem kostnem mozgu. V obeh vrstah kostnega mozga so prisotne številne žile in kapilare.

Ob rojstvu je ves kostni mozeg rdeč. Z odraščanjem se ga čedalje več spreminja v rumenega in pri odraslem je le še okoli polovica vsega kostnega mozga rdečega.[2] Rdeči kostni mozeg se nahaja pri odraslih zlasti v ploščatih kosteh, kot so medenica, prsnica, lobanja, rebra, hrbtenica in lopatica, in v gobastem tkivu okrajkov (epifiz) dolgih kosti (stegnenica, nadlahtnica ...). Rumeni kostni mozeg se nahaja v kostnih votlinah v srednjem predelu dolgih kosti.

Rumeni kostni mozeg se lahko v primeru povečanih potreb, na primer pri obilnih krvavitvah, pretvori zopet v rdečega in s tem se poveča krvotvorna zmožnost organizma.

Stroma[uredi | uredi kodo]

Stroma je tkivo kostnega mozga, ki ni neposredno povezano z njegovo krvotvorno dejavnostjoa. K stromi kostnega mozga spada tudi rumeni kostni mozeg, ki predstavlja celo njeno glavnino. Tudi v rdečem kostnem mozgu se nahajajo stromalne celice. Čeprav ni vpletena neposredno v hematopoezo, pa predstavlja ustrezno mikrookolje, ki omogoča nastajanje novih krvnih celic v parenhimskih celicah. Ne nazadnje proizvaja kolonije spodbujajoče dejavnike, ki vplivajo na hematopoezo.

Celice, ki gradijo stromo:

Makrofagi so pomembni zlasti za nastajanje rdečih krvničk, saj prinašajo železo, ki je potrebno pri tvorbi hemoglobina.

Mozgovna prepreka[uredi | uredi kodo]

Prepreko, ki onemogoča, da bi nezrele krvne celice zapuščale kostni mozeg ter zašle v krvni obtok, predstavljajo krvne žile. Le zrele celice, ki vsebujejo ustrezne membranske beljakovine, se lahko pričvrstijo na žilni endotelij ter ga prehajajo. To pregrado lahko prehajajo sicer tudi matične celice kostnega mozga, zato jih lahko pridobijo iz krvi, ne le neposredno iz kostnega mozga.

Matične celice[uredi | uredi kodo]

V stromi se nahajajo tudi matične celice, imenovane mezenhimske matične celice. To so pluripotentne celice in se lahko pretvorijo v diferencirane stromalne in druge celice (osteoklaste, miocite, hondrocite, adipocite in tudi v insulinske celice). S transdiferenciacijo lahko iz njih nastanejo tudi živčne celice.

Vrste matičnih celic[uredi | uredi kodo]

V kostnem mozgu se nahajajo 3 vrste matičnih celic:[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx; dostop: 17. 8. 2010.
  2. ^ 2,0 2,1 Semester 4 medical lectures at Uppsala University 2008 by Leif Jansson
  3. ^ Raphael Rubin and David S. Strayer (2007). Rubin's Pathology: Clinicopathologic Foundations of Medicine. Lippincott Williams & Wilkins. str. 90. ISBN 0781795168.