Srce

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Človeško srce s pljuči
Normalni srčni zvoki, kot se jih sliši skozi stetoskop

Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu. Ritem za delovanje mu lahko dajejo posebna mišična vlakna v okviru srca samega, imenovana ritmovnik, ali pa posebne živčne celice.

Razvoj srca je potekal vzporedno z razvojem živali. S povečanjem telesnega volumna je postala pasivna difuzija nezadostna za učinkovito oskrbo tkiv s hranljivimi snovmi in odvajanje produktov metabolizma, zato se je moral razviti sistem za aktivno prečrpavanje telesnih tekočin. Pri preprostejših organizmih, denimo pri kolobarnikih, kri poganjajo utripajoča hrbtna žila in bočne žile (bočna srca). Členonožci imajo že cevasto srce, ki se nahaja na hrbtni strani telesa. Utripanje povzročajo vezi, ki se sproščajo in krčijo pod vplivom živčevja.

Mehkužci in vretenčarji imajo kamričasto srce. Sestavljajo ga preddvori (atriji) (1-4) in največ dva prekata (ventrikla). Ritem kamričastemu srcu daje ritmovnik. Vretenčarska srca imajo navadno več ritmovnikov, od katerih je eden glavni. Tudi kamričasta srca so različno razvita. Pri ribah je srce zgrajeno iz štirih zaporednih kamric. V prvih dveh (venozni sinus in atrij) se zbira kri, ki v srce priteče po venah in vsebuje malo kisika. Naslednji kamrici, ventrikel in arterialni stožec, pa potiskata kri skozi trebušno aorto v škrge.

Po prehodu vretenčarjev na kopno se je začelo srce predeljevati. Tako se je razkisičena kri mešala z okisičeno iz pljuč, zato se je že pri dvoživkah pojavila vzdolžna stena med preddvoroma. Med prekatoma pri dvoživkah stene še ni, mešanje pa je preprečeno s hitrejšim utripanjem srca. Plazilci imajo predeljena že tudi prekata, vendar do popolnosti le krokodili. Predelitev srca je najpopolneje razvita pri ptičih in sesalcih.

Srce sesalcev[uredi | uredi kodo]

Sesalci imajo dvojno predeljeno srce, ki je sestavljeno iz dveh preddvorov in dveh prekatov. Kri iz telesa priteka po glavni veni v desni preddvor, od koder teče skozi zaklopko v desni prekat. Od tod potuje v pljuča in se, obogatena s kisikom, vrne po pljučnih venah v levi preddvor. Nato teče skozi zaklopko v levi prekat, ki ima močno mišično steno. Od tod potuje v glavno telesno arterijo - aorto in skozi njo do žil, ki vodijo k posameznim organom. Človeško srce tehta približno od 250-300 g pri ženskah in 300-350 g pri moških.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Predstavnostno gradivo o temi »Srce« v Zbirki