Krvna žila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Žila

Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri. Skupna dolžina žil v človeškem telesu je okoli 96.500 km, kar je mogoče zaradi velike razvejenosti obtočil.

Krvne žile so različnih tipov, zajemajo: arterije, arteriole, kapilare, venule in vene. Po arterijah, ki so krepke in prožne teče kri iz srca, krvni tlak je v njih največji. Arteriole imajo mišične stene in spreminjajo premer, s tem pa povečajo ali zmanjšajo pretok krvi skozi določen predel. Kapilare so drobne žilice z izredno tanko steno in predstavljajo nekakšen most med arterijami, po katerih kri odteka iz srca, in venami, po katerih se vanj vrača. Kapilare omogočajo, da kisik in hranila preidejo iz krvi v tkiva, odpadne snovi pa iz tkiv v kri. Iztekajo se v venule, te pa nato v vene, ki vodijo nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom.

Oblikovanje žilja[uredi | uredi kodo]

Žilje se oblikuje z rastjo, razvojem in staranjem organizma. To oblikovanje imenujemo vaskularizacija. Pri razvoju vaskularizacije se razvijejo različne vrste žil, ki jih glede na njihov namen in delovanje na:

  • arterije ali žile odvodnice,
  • arteriole,
  • kapilare ali lasnice – lasasto žilje povezuje zadnje razvejitve arterij s prvimi vejami ven,
  • venule,
  • vene ali žile dovodnice in
  • limfne žile ali mezgovnice – po njih se pretaka limfa ali mezga.

Žilje v času razvoja, rasti in staranja organizma doživlja mnoge spremembe zaradi fizičnih poškodb od udarcev, urezov, opeklin, zmečkanin, odrgnin ipd. Poškodbe lahko povzročijo različne vrste trofij poimenovanih z raznimi medicinskimi imeni.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]