Ribe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ribe
(parafiletska skupina)
Jata rib v akvariju
Jata rib v akvariju
Morski pes kitovec, največja riba na svetu
Morski pes kitovec, največja riba na svetu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Vključujoče skupine
glenavice,
piškurji, morski psi,
pljučarice
Izključujoče skupine

Tetrapoda

Ríbe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju. Ribe so najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst teh rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev (dvoživk, plazilcev, ptičev, sesalcev) skupaj. Imajo parne plavuti ter sluzasto kožo z luskami. Njihovo telo je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje vodnega upora. Parne plavuti so prsne in trebušne, neparne pa repna, podrepna in hrbtna. Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v Evropi. Najmanjša vrsta rib je Paedocypris progenetica, katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 mm, največji morski pes pa zraste do 21 m in tehta do 25 ton.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin oceanov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije sonce do toplih vrelcev, v katerih temperatura vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjneost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih jezerih do nadmorskih višin 4572 m (jezero Titikaka).

Telesna zgradba[uredi | uredi kodo]

Zunanja telesna zgradba vrste Lampanyctodes hectoris
(1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)

Glede na sestavo ogrodja rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice škržni poklopec, zato posamezne škržne reže pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi ribji mehur, ki ga uporabljajo za nadzorovanje plovnosti, torej je hidrostatski organ.

Izločala so enostavne ledvice, krvni obtok je enojen. Srce je zgrajeno iz enega preddvora in prekata. Ribe imajo dokaj dobro razvita čutila. Uho je le notranje, oko pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, mišice primikajo in odmikajo lečo od mrežnice. Ribe imajo posebno čutilo pobočnico, vidno kot črto na boku ribe, s katero zaznavajo premikanje vode.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Razmnoževanju rib pravimo drst, gre za zunanjo oploditev. So ločenih spolov. Samice v vodo sprostijo jajca - ikre, ki jih samec kasneje osemeni. Iz oplojenih iker se razvijejo mladice. Ikre nekaterih rib, denimo jesetra, so cenjena delikatesa, imenovana kaviar. Nekatere ribe so živorodne (morski psi), te imajo notranjo oploditev.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Ribe niso naravna skupina (klad), saj so se iz njih razvili vsi ostali četveronožci, in rang razreda (Classis Pisces), ki jim ga pripisujejo starejša taksonomska dela, v sodobni razvrstitvi ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, hrustančnice in kostnice, ki jih združujemo v skupino rib čeljustnic, poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi piškurje, primitivne predstavnike vretenčarjev, ki sodijo med brezčeljustnice. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično.

Pomembni pripadniki hrustančnic so morski psi in skati. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja dentin, so se kasneje razvili zobje sesalcev.

Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah:

Pomen za človeka[uredi | uredi kodo]

Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. Japonski) predstavlja ribje meso poglavitni vir beljakovin živalskega izvora. Človek se z ribištvom ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v ribogojnicah) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006[1]). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in populaciji teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij[2][3], poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem habitatov (npr. morskega dna) in vnašanjem tujerodnih vrst.

V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije alergija na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje z posebnimi prehranskimi navadami (npr. vegetarijanci). Krščanska cerkev rib ne smatra za meso, zaradi česar se ob petkih in zapovedanih postih, ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge religije štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Yearbooks of Fishery Statistics - World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc. Fishery information, data and statistics unit, FAO OZN. Pridobljeno 9.10.2008.
  2. ^ (5.1.2007) Call to halt cod 'over-fishing'. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.
  3. ^ (26.1.2007) Tuna groups tackle overfishing. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]