Bolečina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bolečina
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10 R52
MKB-9 338
DiseasesDB 9503
MedlinePlus 002164
MeSH D010146

Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vendar vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina.

Fiziologija[uredi | uredi kodo]

Zaznava bolečine je rezultat vzdraženja perifernih ali visceralnih nociceptorjev. To so prosti končiči bolečinskih živcev, na katerih se ob dovolj močnem draženju (mehanskem, kemičnem ali toplotnem) sproži akcijski potencial. Impulz se po živcih prenese v osrednje živčevje.

Bolečinska vlakna so dveh vrst:

  • hitro prevajajoča Aδ-vlakna (tanjša, mielizirana),
  • počasi prevajajoča C-vlakna (debelejša, nemielizirana).

Vzdraženje Aδ-vlaken povzroči ostro, dobro lokalizirano bolečino, vzdraženje C-vlaken pa topo in slabše lokalizirano, zlasti drobovno bolečino.

Primarna bolečinska vlakna vstopajo v zadajšnjih rogovih v hrbtenjačo, kjer se preklapljajo na sekundarna bolečinska vlakna ter prehajajo po spinotalamični progi v možgane. Primarna bolečinska vlakna delajo sinapse tudi neposredno z motoričnimi živci, kar izzove refleksne gibe po vzdraženju (na primer umaknitveni refleks).

V zaznavanje bolečine je v možganih vpleten tudi limbični sistem, kar povzroča spremljajoča neprijetna čustva. Bolečinska vlakna prehajajo do možganske skorje, ki je pomembna za lokalizacijo bolečine.

Vrste bolečin[uredi | uredi kodo]

Bolečine delimo po različnih sodilih v več vrst:

  • Glede na fiziološko vlogo poznamo:
    • fiziološko bolečino - to je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo;
    • patološko bolečino - to je vsaka kronična bolečina in ovira posameznika v vsakodnevnem življenju.
  • Glede na trajanje ločimo:
    • akutno bolečino - ki se pojavi zaradi tkivne poškodbe in izzveni po prenehanju bolečinskega dražljaja;
    • kronična bolečina - dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev.
  • Glede na lokalizacijo ločimo:
    • somatsko bolečino - to je povrhnja bolečina, najpogosteje v koži;
    • visceralno bolečino - bolečina, ki jo čutimo v notranjih organih.
  • Glede na nastanek poznamo:
    • nociceptivno bolečino - nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev;
    • nevropatska bolečina - nastane zaradi poškodbe živca z bolečinskim nitjem;
    • psihogena bolečina - za zaznavo tovrstne bolečine ni moč odkriti telesnega vzroka.

Posebni vrsti sta še:

  • prenesena bolečina - je bolečina, ki sicer izvira v notranjem organu, občutimo pa jo kot slabo lokalizirano bolečino na površini telesa (na primer pri angini pektoris bolečina v vratu);
  • projicirana bolečina - gre za neposredno draženje bolečinskih vlaken, kar izzove zaznavo bolečine v perifernem predelu, ki ga dotični živec oživčuje.