Sladkorna bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

**Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)**
*Klasifikacija in zunanji viri*

Modri krog, simbol Združenih narodov za sladkorno bolezen.^[1]
MKB-10:	E 10.–E 14.
MKB-9:	250
MedlinePlus:	001214
eMedicine:	med/546 emerg/134
MeSH:	C18.452.394.750

Sodobna brizga za insulin

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus, pogosto tudi kar diabetes, je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona insulina ali odpora proti njegovemu delovanju. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Insulin je hormon,(kemijsko beljakovina) ki ga proizvajajo in izločajo celice Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki. Insulin omogoča prehod glukoze v celico. Glukoza daje celici energijo za življenje; če je ne dobi, propade.

Tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni so: -povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) - poliurija, s tem povezana dehidracija in huda žeja - polidipsija, slabo počutje, utrujenost

Akutni zapleti pri sladkorni bolezni sta: -hipoglikemija (stanje znižane koncentracije sladkorja v krvi) -hiperglikemija (stanje zvišane koncentracije sladkorja v krvi).

Sladkorna bolezen se deli glede na nastanek na sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 ter na prehodno hiperglikemijo med nosečnostjo.