Sladkorna bolezen
| Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) | |
|---|---|
| Klasifikacija in zunanji viri | |
 Modri krog, simbol Združenih narodov za sladkorno bolezen.[1] |
|
| MKB-10 | E10–E14 |
| MKB-9 | 250 |
| MedlinePlus | 001214 |
| eMedicine | med/546 emerg/134 |
| MeSH | C18.452.394.750 |
Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus, pogosto samo diabetes, je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
Inzulin je hormon (kemijska beljakovina), ki ga proizvajajo in izločajo celice Langerhansovih otočkov(celice beta) v trebušni slinavki. Inzulin se veže na receptorje v celičnih membranah in povzroči aktivni prenos glukoze v celico, kjer jo ta porabi v svojem metabolizmu. Kadar je privzem glukoze v celice moten, pride do povečanja njene koncentracije v krvi (hiperglikemija), posledica česar so različne komplikacije.
Poznamo več tipov sladkorne bolezni. Glavni trije so:[2]
- tip 1: pomanjkanje inzulina zaradi zmanjšane produkcije v trebušni slinavki.
- tip 2: t.i. »odpornost proti inzulinu«, stanje, ko celice ne reagirajo na prisotnost inzulina in zaradi tega ne privzemajo glukoze
- prehodna hiperglikemija med nosečnostjo - gestacijska sladkorna bolezen; se pojavi pri okoli 4 % nosečnic in lahko vodi v diabetes tipa 2 v kasnejših letih. Otroci nosečnic z gestacijskim diabetesom so pogosto nadpovprečno veliki in težki.
Tipična simptoma sladkorne bolezni sta poliurija - povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) in posledično polidipsija - huda žeja značilna za sladkorno bolezen. Dolgotrajnejše stanje zvišane koncentracije sladkorja v krvi (hiperglikemija) lahko med drugim vodi do poslabšanja vida zaradi sprememb v obliki očesne leče (retinopatija). Pri bolnikih, navadno tistih z diabetesom tipa 1, lahko pride do ketoacidoze - hudega porušenja homeostaze v telesu. Njeni simptomi so vonj sape po acetonu, hitro in globoko dihanje, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in spremembe počutja (razdražljivost ali otopelost). Pri posebno hudih primerih lahko ketoacidoza vodi do kome in smrti.
Simptome sladkorne bolezni lajšamo z dodajanjem inzulina, pomembna pa sta tudi zdrav življenjski slog in nadzor nad krvnim pritiskom. Sama bolezen večinoma ni ozdravljiva, le diabetes tipa 1 v nekaterih primerih zdravijo s presaditvijo trebušne slinavke. Bolniki si morajo redno pregledovati noge, saj lahko sladkorna bolezen povzroči motnje živčnega sistema oz. nevropatije, kar pomeni, da bolnik ne čuti kakršnih koli ran na nogah (žulji ipd.). Rana se lahko okuži in nastane diabetična noga-stopalo. Diabetična noga lahko pripelje celo do gangrene, ki v skrajnem primeru zahteva amputacijo uda.
Na svetu je bilo leta 2011 prijavljenih 366 milijonov sladkornih bolnikov, ocenjujejo, da bo ta številka do leta 2030 narasla na 552 milijonov.[3] 14. novembra je svetovni dan diabetesa, saj se je na ta dan rodil Frederick Grant Banting, soodkritelj inzulina in njegovega terapevtskega potenciala. Za to odkritje sta Banting in John James Rickard Macleod leta 1923 prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino;[4] pred njim je diagnoza sladkorne bolezni pomenila smrtno obsodbo.
Opombe in reference [uredi]
- ^ IDF Chooses Blue Circle to Represent UN Resolution Campaign (v angleščini). Unite for Diabetes (17. marec 2006).
- ^ Tierney L.M., McPhee S.J., Papadakis M.A. (2002). Current medical Diagnosis & Treatment. International edition. New York: Lange Medical Books/McGraw-Hill. Str. 1203–15. ISBN 0-07-137688-7.
- ^ The global burden. International Diabetes Federation. Pridobljeno dne 6.10.2012.
- ^ The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1923. Nobelov sklad. Pridobljeno dne 6.10.2012.
Zunanje povezave [uredi]
 |
Poglejte si besedo sladkorna bolezen al Sladkorna bolezen v Wikislovarju, prostem slovarju. |
- Zveza društev diabetikov Slovenije
- Članek o sladkorni bolezni
- Oddaja RTV Slovenija Z vami - Sladkorna bolezen
- Sladkorna bolezen
