Sladkor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jedilni sladkor v kockah

Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi.

Zgodovina sladkorja[uredi | uredi kodo]

Pradomovina sladkorja je verjetno Indija, to potrjuje izvor imena sladkorja - sakara, ki izvira iz aanskrta. Zahod se je prvič srečal s sladkorjem v antičnem času, ko so ga Grki in Rimljani uvažali iz Daljnega vzhoda kot izredno dragoceno blago, ki so ga uporabljali tudi v zdravilstvu. V srednjem veku je Evropa »pozabila« na sladkor in šele prve križarske vojne so v Evropi ponovno vzbudili zanimanje za sladkor.

Trikotna trgovina

Na zahod pa so proizvodnjo sladkorja iz sladkornega trsa prvi prinesli Arabci, ki so tehnologijo proizvodnje pridobili pri Perzijcih. Okoli leta 1000 so na Kreti ustanovili prvo industrijsko rafinerijo. Otok so zato poimenovali Qandi, kar pomeni kristaliziran sladkor.

Ker kontinentalno podnebje v Evropi ne omogoča uspevanja sladkornega trsa, so takratne evropske velesile začele gojiti sladkorni trs v tropskem delu Novega sveta. Proizvodnja sladkorja v Novem svetu je bila delovno zelo intenzivna, zato so kolonialne velesile vzpostavile donosno trgovino s sužnji, ki so v glavnem delali na poljih sladkornega trsa. Trgovina s sužnji je postala del znamenite trikotne trgovine med Amerikama, Evropo in Afriko.

Proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese se je začela proti koncu osemnajstega stoletja v takratni Prusiji, ko so takrat zaradi visoke cene trsnega sladkorja postavili tovarno za proizvodnjo sladkorja iz sladkorne pese. Množično pa se je ta tehnologija razširila po Evropi v času Napoleonovih vojn in britanske pomorske blokade, ki je kontinentalni Evropi skoraj popolnoma ustavila dobavo trsnega sladkorja.

Proizvodnja sladkorja[uredi | uredi kodo]

Sladkorni trs
Sladkorna pesa

Saharoza se pojavlja skoraj v vsem sadju, učinkovito pa se jo lahko pridobiva samo iz sladkorne pese in sladkornega trsa. Sladkorni trs (Saccharum officinarum) je večletna tropska rastlina iz družina trav, ki v steblu vsebuje okoli 10 % saharoze na enoto suhe teže. Sladkorna pesa (Beta vulgaris) je dvoletna rastlina, ki raste izključno na območjih z zmernim podnebjem in se za proizvodnjo saharoze porabi že prvo leto. Ima višjo vsebnost saharoze od sladkornega trsa (okoli 17 %), vendar bistveno manjši hektarski pridelek (pod 10 ton saharoze na hektar).

Tehnologija ekstrakcije saharoze iz sladkorne pese se razlikuje od postopka ekstrakcije iz sladkornega trsa. V primeru sladkornega trsa je prva faza ekstrakcije surovi sladkor, ki je že primeren za uporabo, vendar se ga večina dalje rafinira v beli sladkor. Z ekstrakcijo saharoze iz sladkorne pese pa pridobimo neposredno beli sladkor.

Svetovna proizvodnja sladkorja (v 1000 metričnih tonah)[1]
Država 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/12
Zastava Brazilije Brazilija 31.600 31.850 36.400 38.350 35.750
Zastava Indije Indija 28.630 15.950 20.637 26.650 28.300
Zastava Evrope Evropska unija 15.614 14.014 16.687 15.090 16.740
Flag of the People's Republic of China Ljudska republika Kitajska 15.898 13.317 11.429 11.199 11.840
Zastava Tajske Tajska 7.820 7.200 6.930 9.663 10.170
Flag of the United States Združene države Amerike 7.396 6.833 7.224 7.110 7.153
Zastava Mehike Mehika 5.852 5.260 5.115 5.495 5.650
Zastava Rusije Rusija 3.200 3.481 3.444 2.996 4.800
Zastava Pakistana Pakistan 4.163 3.512 3.420 3.920 4.220
Zastava Avstralije Avstralija 4.939 4.814 4.700 3.700 4.150
Drugi 38.424 37.913 37.701 37.264 39.474
Skupaj 163.536 144.144 153.687 161.437 168.247

V letu 2008 so največ sladkorja uvozile: Rusija (2,8 mio. ton), EU (4 mio. ton), ZDA (2,5 mio. ton).

Poraba[uredi | uredi kodo]

V večini sveta je sladkor pomemben del človekove preharne, saj je zaradi njega hrana bolj okusna, hkrati pa sladka hrana telesu da več energije. Sladkor za žitaricami in rastlinskimi olji zagotavlja največ kilokalorij na osebo na dan v človekovi prehrani.[2] Po podatkih FAO je bilo leta 1999 na svetu na osebo porabljenih kar 24 kg sladkorja. Po predvidevanjih naj bi se poraba sladkorja do konca leta 2015 dvignila na 25,1 kg na osebo na leto.[3]

Po podatkih, pridobljenih z različnimi anketami naj bi sicer med leti 1999 in 2008 vnos dodanega sladkorja na osebo upadel za 24 odstotkov. Vnos naj bi padel pri vseh starostnih skupinah, kot tudi po etničnih in družbenih skupinah.[4]

Svetovna poraba sladkorja (v 1000 metričnih tonah)[5]
Država 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/12 2012/13
Indija 22.021 23.500 22.500 23.500 25.500 26.500
Evropska Unija 16.496 16.760 17.400 17.800 17.800 17.800
Kitajska 14.250 14.500 14.300 14.000 14.400 14.900
Brazilija 11.400 11.650 11.800 12.000 11.500 11.700
Združene države Amerike 9.590 9.473 9.861 10.086 10.251 10.364
Ostale države 77.098 76.604 77.915 78.717 80.751 81.750
Skupaj 150.855 152.487 153.776 156.103 160.202 163.014

V ZDA je v zadnjih 40 letih poraba rafiniranega sladkorja na osebo nihala med 27 in 46 kg letno. Leta 2008 je v ZDA letna poraba sladkorja in ostalih sladil (brez umetnih sladil) znašala 61,9 kg na osebo. Od tega je poraba rafiniranega sladkorja znašala 29,65 kg na osebo na leto, poraba sladil na osnovi koruznega škroba pa 31 kg na osebo na leto.[6][7]

Poraba belega sladkorja v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji v letu 2013 porabljenih 13.504.000 ton belega sladkorja. [8]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Sugar: World Markets and Trade". United States Department of Agriculture. November 2011. 
  2. ^ "Food Balance Sheets". Food and Agriculture Organization of the United Nations. 2007. 
  3. ^ "World agriculture: towards 2015/2030". Food and Agriculture Organization of the United Nations. ISBN 92-5-104761-8. 
  4. ^ Welsh, Jean A.; Andrea J Sharma; Lisa Grellinger; Miriam B Vos (2011). "Consumption of added sugars is decreasing in the United States". American Journal of Clinical Nutrition. 94 (American Society for Nutrition). 726-734. Pridobljeno dne 18. januarja 2014. 
  5. ^ "Sugar: World Markets and Trade". United States Department of Agriculture: Foreign Agriculture Service. May 2012. Pridobljeno dne 2012-09-07. 
  6. ^ "Sugarcane profile". Ag Marketing Research Center, partially funded by USDA Rural Development. 2011. 
  7. ^ "Sugars and Sweeteners". Economic Research Service, USDA. 2011. 
  8. ^ "Bilanca proizvodnje in porabe sladkorja (1000t) po: PROIZVODNJA IN PORABA, SLADKOR , LETO". Statistični urad. Pridobljeno dne 27. oktobra 2014. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Sugars v Wikimedijini zbirki