Nosečnostna sladkorna bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nosečnostna sladkorna bolezen
Klasifikacija in zunanji viri

Modri obroč kot simbol sladkorne bolezni.[1]
MKB-10 O24
MKB-9 648.8
DiseasesDB 5195
MedlinePlus 000896
MeSH D016640

Nosečnostna sladkorna bolezen ali gestacijski diabetes je oblika sladkorne bolezni oziroma intolerance za ogljikove hidrate, ki se prvič pojavi med nosečnostjo.[2] Pojavi se pri približno 4 % vseh nosečnosti. Nastopi zaradi povečane insulinske rezistence pretežno v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti. Običajno se stanje ne kaže z bolezenskimi znaki, je pa povezano z večjo smrtnostjo novorojenčkov, hipoglikemijo, makrosomijo (nenormalno povečana rast telesa) in zlatenico. Razvije se pogosteje pri debelih in starejših nosečnicah in pri tistih, ki imajo v sladkorno bolezen v družini. Ženske z nosečnostno sladkorno boleznijo imajo značilno večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni, 30–40 % jih v naslednjih 10–20 letih razvije sladkorno bolezen tipa 2.[3] Kljub dokazom, da ima celo blaga hiperglikemija vpliv na zaplete med nosečnostjo, so si smernice glede presejanja in zdravljenja še vedno nasprotujoče in nepoenotene.[4]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Prvi korak pri testiranju nosečnic je enak kot pri diagnostiki sladkorne bolezni tipov 1 ali 2: glukoza na tešče ≥ 7,0 mmol/L ali kadarkoli čez dan ≥11,1 mmol/L in potrditev teh vrednosti, vendar ne istega dne. Če se pri nosečnicah z zvišanim tveganjem (npr. debelost, nosečnostna sladkorna bolezen v preteklosti, glikozurija, sladkorna bolezen v sorodstvu) na ta način sladkorna bolezen ne dokaže, se priporoča nadaljne testiranje z enostopejskim ali dvostopenjskim oralnim glukoznim tolerančnim testom.[3]

Tveganja[uredi | uredi kodo]

Spremenjena serumska koncentracija glukoze v času zanositve in v prvem trimesečju poveča tveganje za nastanek prirojenih razvojnih nepravilnosti za 2–10-krat. Med velikimi prirojenimi nepravilnostmi prevladujejo kavdalni regresijski sindrom, situs inversus (obrnjen položaj organa ali organskega sistema), napake v zapiranju nevralne cevi, razcepi ustnic in neba, srčne in ledvične nepravilnosti. Hkrati se razvija organomegalija, ki je povezana tudi z makrosomijo ploda. Vendar pa neurejena glikemija ne zvečuje tveganja za kromosomske napake pri plodu. Sladkorna bolezen med nosečnostjo je povezana tudi z visoko perinatalno umrljivostjo in obolevnostjo. Tveganje je sorazmerno stopnji hiperglikemije oz. urejenosti bolezni v tem obdobju. Za plod so nevarne tako hiperglikemije kot hipoglikemije. Pri nosečnicah, ki so imele v času zanositve delež glikoziliranega hemoglobina A1 nad 12%, je prisotna zvečana pojavnost splava. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo so pogostejše okužbe sečil, prezgodnji porodi in preeklapsije.[5]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Potrebna je ustrezna dieta živili z nizkim glikemičnim indeksom ter primerno količino beljakovin, ogljikovih hidratov in mikronutrientov. Če telesna aktivnost ni kontraindicirana, se priporoča vsakodnevno 30 minut zmerne aerobne telesne aktivnosti. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo je priporočljiva samokontrola krvnega sladkorja pred glavnimi obroki in 90 minut po glavnih obrokih. Zdravljenje z zdravili se uvede, če je koncentracija glukoze v krvi na tešče nad 5,3 mmol/l ali po obrokih nad 6,6 mmol/l.[6] Inzulin je zdravilo izbora pri nosečnostni sladkorni bolezni, kajti ne prehaja posteljice in hkrati omogoča predvidljiv nadzor krvnih vrednosti glukoze.[7] Če zdravljenje z inzulinom ni možno, se lahko uporabita metformin in glibenklamid.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Diabetes Blue Circle Symbol". International Diabetes Federation. 17. marec 2006. 
  2. ^ Serlin DC, Lash RW. Diagnosis and management of gestational diabetes mellitus. Am Fam Physician. 2009; 80 (1): 57–62.
  3. ^ 3,0 3,1 Lukač-Bajalo J. (2005). Novelirani pristopi v laboratorijski diagnostiki in spremljanju sladkorne bolezni. Farmacevtski vestnik, letnik 56, številka 4, str. 241–249.
  4. ^ Benjamin TD, Pridijan G. Update on gestational diabetes. Obstetrics and Gynecology Clinics. 2010; 27 (2): 255–267.
  5. ^ Geršak, Ksenija (2008). Fiziološke spremembe v nosečnosti in zdravljenje. Farmacevtski vestnik, letnik 59, številka 4, str. 201–205.
  6. ^ 6,0 6,1 Tomažič M., Sketelj S. Sladkorna bolezen v nosečnosti, dosegljivo na: http://www.endodiab.si/dotAsset/7234.pdf, vpogled: 21. 9. 2013.
  7. ^ Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 2170–2177.