Ogljikovi hidrati

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ogljikovi hidrati (s tujko karbohidrati ali saharidi) so kemične spojine, ki vsebujejo kisikove, vodikove in ogljikove atome.

Enostavni ogljikovi hidrati[uredi | uredi kodo]

Enostavni ogljikovi hidrati se imenujejo monosaharidi (enostavni sladkorji). V naravi jih najdemo v sadju, med ogljikovimi hidrati so najhitreje prebavljivi in dajo človeškemu telesu v kratkem času največ energije, povzročijo tudi hiter porasti inzulina. Med monosaharide spadajo npr. glukoza, fruktoza, manoza in galaktoza.

Sestavljeni ogljikovi hidrati[uredi | uredi kodo]

Sestavljeni ogljikovi hidrati so zelo razširjeni v rastlinskem svetu. iz enostavnih sladkorjev. Kot sladkorje se označuje le tiste ogljikove hidrate, ki so zgrajeni iz manj kot desetih monosaharidov, kajti preostali sestavljeni ogljikovi hidrati nimajo lastnosti sladkorjev. Delijo se na:

Sestavljeni ogljikovi hidrati predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu in zagotavljajo enakomerno porabo telesnih zalog glikogena.

Vloga ogljikovih hidratov v prehrani[uredi | uredi kodo]

Ogljikovi hidrati so nujni za ustvarjanje glikogena v mišicah ter predstavljajo osnovno hranilo za živčni sistem. Zaloge glikogena v mišicah in jetrih znašajo povprečno skupaj približno 400 gr (gramov). Pomanjkanje ogljikovih hidratov lahko vodi celo v podhranjenost, čeprav človek zaužije dovolj beljakovin, ker le-te telo veliko počasneje in težje spreminja v ogljikove hidrate. Možgani potrebujejo do 2/3 glukoze iz krvi. Z zaužitjem ogljikovih hidratov se ti kopičijo v mišicah in jetrih, presežek pa se s pomočjo insulina kopiči kot maščoba v telesu. Energetska vrednost ogljikovih hidratov je 4 kcal (kilokalorij) ali 17 kJ (kilojoulov) na g (gram). Ogljikovi hidrati so zelo pomembni za telo, zato jih mora vsak kdo zaužiti.