Glavobol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glavobol
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10 G43-G44, R51
MKB-9 339, 784.0
DiseasesDB 19825
MedlinePlus 003024
eMedicine neuro/517 neuro/70
MeSH D006261

Glavobol je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in je najpogostejši bolečinski sindrom pri ljudeh. V večini primerov ne moremo odkriti medicinskega vzroka in govorimo o primarnem glavobolu. V redkih primerih pa lahko odkrijemo patološki proces, ki povzroča glavobol (na primer možganski tumor) - tedaj govorimo o sekundarnem ali simptomatskem glavobolu.

Možganovina ni bolečinsko oživčena in zato ni občutljiva na bolečinske dražljaje. Nociceptivno pa so oživčene mišice glave, pokostnica, lasišče, možganske ovojnice, možganske arterije in venski sinusi ter 5., 7., 9. in 10. možganski živec.

Opis[uredi | uredi kodo]

Bolečina pri glavobolu je običajno ostra in dobro lokalizirana, kar je nenavadno glede na to, da lobanjo oživčujejo zlasti visceralna nociceptivna vlakna. Razlog je v tem, da je glavobol velikokrat prenesena bolečina - k istim sekundarnim nevronom se namreč stekajo tako visceralna kot somatska nociceptivna vlakna. Bolečinski dražljaj sicer pride po visceralnem vlaknu, vendar pa posameznik občuti bolečino na lokaciji, ki jo oživčujejo somatska vlakna, ki se stekajo do istega sekundarnega nevrona.

Vrste primarnih glavobolov[uredi | uredi kodo]

  • Migrena - nenadni, ponavljajoči se, navadno enostranski glavobol z navzeo, bruhanjem in senzoričnimi motnjami.
  • Glavobol v rafalih - enostranski glavobol, ki se pojavi pogosto med spanjem, z bolečino v očnici, solzenjem in smrkanjem ter obrazno rdečico. Pojavlja se periodično, lahko z več napadi dnevno.
  • Tenzijski glavobol - top, stiskajoč, neutripajoč obojestranski glavobol, ki se iz zatilja širi v smeri čela. Slabost, bruhanje ter občutljivost na hrup in svetlobo niso izraženi.

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Glavobol je ena človekovih najpogostejših zdravstvenih težav, saj ocenjujejo, da je prevalenca glavobola v življenju človeka več kot 90 %. Je med desetimi najpogostejšimi simptomi v splošni ordinaciji. Po nekaterih podatkih v Ameriki trpi za ponavljajočimi glavoboli 40 % populacije in kar 50 % le-teh ne obišče zdravnika. Približno ena tretjina bolnikov ima tako močan glavobol, da se odloči za nakup analgetikov v lekarni. Za zdravljenje glavobola uporablja zdravila na recept ali v prosti prodaji tedensko 9 % odraslih Američanov, kar je primerljivo s povišanim krvnim tlakom, ki je primarni vzrok za uporabo zdravil.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Tršinar M. Samozdravljenje glavobola. Farmacevtski vestnik 2007; 58: 45–57.