Glavobol
| Glavobol | |
|---|---|
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | G43-G44, R51 |
| MKB-9 | 339, 784.0 |
| DiseasesDB | 19825 |
| MedlinePlus | 003024 |
| eMedicine | neuro/517 neuro/70 |
| MeSH | D006261 |
Glavobol je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in je najpogostejši bolečinski sindrom pri ljudeh. V večini primerov ne moremo odkriti medicinskega vzroka in govorimo o primarnem glavobolu. V redkih primerih pa lahko odkrijemo patološki proces, ki povzroča glavobol (na primer možganski tumor) - tedaj govorimo o sekundarnem ali simptomatskem glavobolu.
Možganovina ni bolečinsko oživčena in zato ni občutljiva na bolečinske dražljaje. Nociceptivno pa so oživčene mišice glave, pokostnica, lasišče, možganske ovojnice, možganske arterije in venski sinusi ter 5., 7., 9. in 10. možganski živec.
Vsebina |
Opis [uredi]
Bolečina pri glavobolu je običajno ostra in dobro lokalizirana, kar je nenavadno glede na to, da lobanjo oživčujejo zlasti visceralna nociceptivna vlakna. Razlog je v tem, da je glavobol velikokrat prenesena bolečina - k istim sekundarnim nevronom se namreč stekajo tako visceralna kot somatska nociceptivna vlakna. Bolečinski dražljaj sicer pride po visceralnem vlaknu, vendar pa posameznik občuti bolečino na lokaciji, ki jo oživčujejo somatska vlakna, ki se stekajo do istega sekundarnega nevrona.
Vrste primarnih glavobolov [uredi]
- Migrena - nenadni, ponavljajoči se, navadno enostranski glavobol z navzeo, bruhanjem in senzoričnimi motnjami.
- Glavobol v rafalih - enostranski glavobol, ki se pojavi pogosto med spanjem, z bolečino v očnici, solzenjem in smrkanjem ter obrazno rdečico. Pojavlja se periodično, lahko z več napadi dnevno.
- Tenzijski glavobol - top, stiskajoč, neutripajoč obojestranski glavobol, ki se iz zatilja širi v smeri čela. Slabost, bruhanje ter občutljivost na hrup in svetlobo niso izraženi.
