Vročina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vročína je stanje povišane telesne temperature (hipertermije). Je pogost in nesprecifičen bolezenski znak. Normalna telesna temperatura v ustih znaša 36.8 ± 0.7 °C. Vročine ne smemo enačiti s hipertermijo, saj gre pri slednji za nenadzorovano povišanje telesne temperature zaradi prevelike proizvodnje ali absorpcije toplote in/ali nezadostne termoregulacije.[1]

Fiziološko ozadje[uredi | uredi kodo]

Pri vročini (glej desni diagram) je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno.

Do vročine pride zaradi dviga nastavitvene točke centra v hipotalamusu, ki uravnava telesno temperaturo. Dvig nastavitvene točke neposredno povzroči PGE2, ki pa se sprošča, kadar so v telesu prisotni pirogeni (snovi, ki povzročijo vročino). Pirogeni so lahko endogeni (nastajajo v telesu) ali eksogeni (v telo pridejo iz okolja). Če je nastavitvena točka v telesu nastavljena na višjo temperaturo, kot je dejanska temperatura organizma, se pospešijo procesi nastajanja toplote ter zavrejo procesi oddajanja le-te (toplotna bilanca postane negativna). Žile v koži se skrčijo in koža postane bleda in hladna, dlake se naježijo, pride do drgetanja, prizadeti občuti mrazenje. Ko telesna temperatura doseže vrednost nastavitvene točke, postane toplotna bilanca zopet ničelna - temperatura se vzdržuje na višji vrednosti. Če pride ponovno do znižanja hipotalamične nastavitvene točke (zaradi jemanja antipiretikov, odstranitve eksogenih pirogenov ...), telo začne pospešeno oddajati toploto, procesi nastajanja toplote pa so zavrti; človek se začne potiti, koža je rožnata in topla. Telesna temperatura se ponovno zniža.

Endogeni pirogeni[uredi | uredi kodo]

Med endogene pirogene sodijo citokini (interlevkin 1, interlevkin 6, TNF ...). Proizvajajo jih fagociti in jih sproščajo v krvni obtok. Prehajajo krvno-možgansko pregrado in aktivirajo pretvorbo arahidonske kisline v PGE2, PGE2 pa dvigne nastavitvene točke v hipotalamusu.

Eksogeni pirogeni[uredi | uredi kodo]

Med eksogenimi pirogeni so najpomembnejši lipopolisaharidi iz gramnegativnih bakterij. Po vezavi eksogenega pirogena na makrofag se v slednjem sproži nastanek endogenih pirogenov in nadalje je princip enak kot je zgoraj opisano.

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Vročina se pojavi kot posledica številnih bolezenskih stanj. Poglavitni vzroki so:

Funkcije[uredi | uredi kodo]

Pomen pojava vročine v bolezenskih stanjih za organizme ni popolnoma jasen. Kljub temu je jasno, da se je z evolucijskega vidika razvila kot odgovor na okužbe (infekcije), saj mnogi mikrobi uspevajo le v ozkem temperaturnem območju. Taki mikrobi so povzročitelji vraničnega prisada oz. antraksa (Bacillus anthracis), sifilisa (Treponema pallidum), pnevmokokne pljučnice, gobavosti oz. lepre (Mycobacterium leprae), rikecije ter razni povzročitelji virusnih in glivičnih okužb. Poleg tega vročina poveča proizvodnjo protiteles ter zavira rast nekaterih tumorjev.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Axelrod, Y.K. & Diringer, M.N. (2008). "Temperature management in acute neurologic disorders". Neurol. Clin. 26 (2): 585–603, xi. doi:10.1016/j.ncl.2008.02.005. PMID 18514828. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Barrett K.E., Barman S.M., Boitano S. in Brooks H. (ur.) (2010). "Chapter 18. - Hypothalamic Regulation of Hormonal Functions: Fever". Iz: Ganong's Review of Medical Physiology, 23. izdaja. McGraw-Hill.