Pljučnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pljučnica
(pnevmonija)
Klasifikacija in zunanji viri

Rentgenska slika prsnega koša, ki prikazuje pljučnico v desnem režnju pljuč.
MKB-10 J12, J13, J14, J15, J16, J17, J18, P23
MKB-9 480-486, 770.0
DiseasesDB 10166
eMedicine topic list
MeSH D011014

Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonitis) je vnetje pljuč,[1] praviloma akutno, ki ga največkrat povzročajo bakterije ali virusi, včasih drugi mikroorganizmi ali kemični dejavniki. Kaže se z vročino, mrzlico, kašljem, izkašljevanjem krvavkastega izpljunka, bolečinami v prsnem košu in dispnejo.[2] Simptomi, vzroki, načini zdravljenja, preventivni ukrepi in prognoza so odvisni od povzročitelja in od tega, ali gre za bolnišnično ali zunajbolnišnično pljučnico ter ali prizadene imunsko oslabljenega ali imunsko kompetentnega bolnika.[3]

Razvrstitev[uredi | uredi kodo]

Pljučnice so najpogosteje razvrščene glede na kraj oziroma način okužbe: bolnišnične, zunajbolnišnične, z zdravstvom povezane zunajbolnišnične, aspiracijske in z respiratorjem povezane pljučnice.[4] Razvrščajo se lahko tudi glede na prizadeti del pljuč (lobarna pljučnica prizadene pljučne režnje, bronhialna pljučnica prizadene sapnico in akutna intersticijska pljučnica prizadene pljučni intersticij),[4] ali glede na povzročitelja.[5] Pljučnico pri otrocih razvrščajo glede na simptome in bolezenske znake na blago, hudo in zelo hudo.[6]

Bolnišnična pljučnica[uredi | uredi kodo]

Bolnišnična pljučnica (oziroma v bolnišnici pridobljena pljučnica) je vsaka pljučnica, ki se razvije vsaj 48 ur po sprejemu v bolnišnico. Je druga najpogostejša bolnišnična okužba.[7] Nasplošno je najpomembnejši povzročitelj Pseudomonas aeruginosa, ki je zlasti pogost pri bolnikih na oddelkih intenzivne nege, bolnikih s cistično fibrozo, nevtropenijo, napredovalim aidsom in bronhiektazijo. Drugi pomembni povzročitelji so še enterične gramnegativne bakterije (npr. Enterobacter sp., Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter spp., Escherichia coli, Serratia marcescens, Proteus sp., Acinetobacter sp.) ter Staphylococcus aureus (tako občuljivi sevi na meticilin kot odporni proti njemu).[3]

Bolnišnična pljučnica predstavlja 10–15 % vseh bolnišnično pridobljenih okužb. Njena pogostost se giblje med 5–10/1000 hospitalizacij in se razlikuje med posameznimi bolnišničnimi oddelki. Najbolj pogosta (12–29 %) je na enotah intenzivnega zdravljenja, kjer so oskrbovani bolniki z najhujšimi spremljajočimi boleznimi, ki potrebujejo tudi umetno respiratorno podporo. Bolnišnična pljučnica ima večjo prevalenco v univerzitetnih bolnišnicah. Smrtnost bolnišnične pljučnice je med bolnišničnimi okužbami najvišja. Celokupna smrtnost bolnikov z bolnišnično pljučnico znaša 70 %, vendar vsi smrtni primeri niso neposredna posledica okužbe. Za bolnišnično pljučnico namreč navadno zbolijo že tako življenjsko ogroženi bolniki. Zato so uvedli pojem pripisljive smrtnosti, ki pove, kolikšen je delež smrti zaradi bolnišnične pljučnice, do katere ne bi prišlo v odsotnosti te okužbe. Ocenjujejo, da je 33–50 % smrtnih primerov, obolelih za bolnišnično pljučnico, neposredna posledica okužbe.[7]

Zunajbolnišnična pljučnica[uredi | uredi kodo]

Zunajbolnišnična pljučnica je pljučnica, za katero zboli odrasla oseba v domačem ali drugem okolju zunaj bolnišnice ali do 48 ur po sprejemu v bolnišnico. Taka oseba nima poznane motnje imunske obrambe proti okužbi in ne razlogov za priložnostno okužbo. Povzročitelj je v 40–68 % primerov Streptococcus pneumoniae, v 5–10 % primerov Haemophilus influenzae, manj pogosto pa Mycoplasma pneumoniae, virusi, legionele, Chlaspremydophila pneumoniae, aerobni, po Gramu negativni bacili, Staphylococcus aureus in proti meticilinu odporni S. aureus domačega okolja. Pri do 25 % primerov ostane etiologija nepojasnjena.[8] Z zdravstvom povezana zunajbolnišnična pljučnica nastane pri bolnikih, ki so bili v zadnjih 90 dneh dva ali več dni hospitalizirani v akutnih bolnišnicah, so bili nato nameščeni v nebolnišničnih negovalnih ustanovah ali rehabilitacijskih centrih, so na parenteralnem zdravljenju doma ali ambulantno, so na hemodializi ali zdravijo se zaradi kroničnih ran. Pri vseh teh obstaja večja verjetnost za okužbo s povzročitelji, odpornimi proti antibiotikom. Povzročitelji so proti penicilinu odporni S. pneumoniae, proti meticilinu odporni S. aureus, Pseudomonas aeruginosa, Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter spp., Escherichia coli, legionele in anaerobi.[8]

Zunajbolnišnična pljučnica je pogosta akutna infekcijska bolezen. Po orientacijskih podatkih se v slovenskih bolnišnicah letno zdravi okoli 2500–3000 bolnikov z zunajbolnišnično pljučnico. To je približno 20 % vseh pljučnic, kar je enak delež kot v drugih državah. Pljučnica je pomemben vzrok smrti, saj je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico okrog 10 %, bolnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi in starostnikov pa znatno višja.[9]

Tipične in atipične pljučnice[uredi | uredi kodo]

Glede na izraženost simptomov in znakov, ki naj bi napovedovali povzročitelja, so pljučnice nekoč delili na tipične in atipične, vendar pa dokazi niso podprli te delitve.[10]

Atipična pljučnica je klinično neznačilna pljučnica, ki jo najpogosteje povzročijo mikoplazme vrste Mycoplasma pneumoniae in tudi drugi mikroorganizmi kot npr. Chlamydia pneumoniae, Chlamydia psittaci, Legionella pneumophila, Coxiella burnetii, respiratorni sincicijski virus, virusi influence, adenovirusi, virus noric, coxsackievirusi, virus herpesa simpleksa, citomegalovirus, virus Hantaan in koronavirusi.[11] Pri tipični pljučnici gre za značilno klinično sliko z nenadnim nastopom, visoko vročino, produktivnim kašljem, bolečino v prsih, levkocitozo ... Barvanje po Gramu je pozitivno na bakterijskega povzročitelja. Pogosti povzročitelji so S. pneumoniae, Streptococcus pyogenes in H. influenzae.[12]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Pogostnost simptomov[13]
Simptom Pogostnost
Kašelj
79–91 %
Utrujenost
90 %
Vročina
71–75 %
Kratka sapa
67–75 %
Izmeček
60–65 %
Bolečina v prsih
39–49 %
A diagram of the human body outlining the key symptoms of pneumonia
Poglavitni simptomi pri pljučnici zaradi okužbe

Pri bolnikih s kužno pljučnico se pogosto pojavijo produktivni kašelj, vročina z mrzlico, kratka sapa, ostra ali zbadajoča bolečina v prsih med globokim vdihom ter pospešeno dihanje.[14] Pri starejših prizadetih je lahko poglavitni znak zmedenost,[14] pri otrocih, mlajših od pet let, pa so značilni znaki in simptomi vročina, kašelj ter hitro in oteženo dihanje.[15]

Vročina ni zelo specifičen bolezenski znak, saj se pojavlja pri številnih drugih pogostih boleznih, pri bolnikih s hudo obliko pljučnice in pri nedohranjenih bolnikih pa lahko vročina tudi izostane. Kašelj pa se pri otrocih, mlajših od dveh mesecev, pogosto ne pojavlja.[15] Lahko se pojavijo tudi hujši znaki pljučnice, kot so centralna cianoza (modrikavost zaradi nezadostne oksigenacije krvi v pljučih), zavrto občutenje žeje, krči, vztrajno bruhanje, visoka vročina ter zmanjšana zavest.[15][16]

Bakterijska in virusna pljučnica se pogosto izražata s podobnimi simptomi.[17] Določeni primeri pljučnice se kažejo z značilnimi, vendar nespecifičnimi znaki in simptomi. Pljučnica, ki jo povzroči legionela, lahko povzroči bolečino v trebuhu, driska|driko in zmedenost,[18] medtem ko na primer pljučnico, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae lahko spremlja izmeček rjastega videza,[19] pljučnico zaradi okužbe s klebsielo pa lahko spremlja krvav izmeče.[13] Krvav izmeček lahko spremlja tudi druge bolezni, na primer jetiko (tuberkulozo), gramnegativno pljučnico, pljučni ognojek ali pogosteje akutni bronhitis.[16] Mikoplazemsko pljučnico lahko spremljajo otekle bezgavke v vratu, bolečina v sklepih in vnetje srednjega ušesa.[16] Pri virusni pljučnici se pogosteje kot pri bakterijski pojavlja sopihanje.[17]

Povzročitelji[uredi | uredi kodo]

Three one round objects in a black background
Bakterija Streptococcus pneumoniae, pogost povzročitelj pljučnice (slika z elektronskim mikroskopom).

Kužne pljučnice povzročajo zlasti bakterije ali virusi, redkeje pa glivice ali zajedavci. Sicer je prepoznanih že več kot 100 različnih povzročiteljev, vendar pa večino primerov pljučnice povzroča le nekaj izmed njih. Pogosto je prisotna mešana okužba tako z virusi kot bakterijami (do 45 % otrok, 15 % odraslih s pljučnico).[20] Kljub skrbno izvedenim testom pri okoli polovici bolnikov povzročitelja ni možno osamiti.[21]

Izraz pljučnica pa se uporablja tudi za vnetne bolezni pljuč, ki jih ne povzročijo okužbe z mikroorganizmi, temveč avtoimuna bolezen, kemični dejavniki ali pa zdravila, vendar je za take primere pljučnih vnetij primernejši izraz pnevmonitis.[22][23]

Dejavniki tveganja za razvoj pljučnice so kajenje, oslabljen imunski sistem, alkoholizem, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronična ledvična bolezen in bolezni jeter.[16] Povečano tveganje za razvoj pljučnice predstavljajo tudi nekatera zdravila, na primer zaviralci protonske črpalke in zaviralci histaminskega receptorha H2.[24] Tveganje je večje tudi pri starostnikih.[16]

Bakterije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bakterijska pljučnica.

Bakterije so najpogostejši povzročitelji bolnišničnih pljučnic; v kar 50 % vseh primerov izolirajo kot povzročitelja Streptococcus pneumoniae.[4][25] Drugi pogosti bakterijski povzročitelji so še Haemophilus influenzae (v 20 % primerov), Chlamydophila pneumoniae (13 %), Mycoplasma pneumoniae (3 %)[4] ter Staphylococcus aureus, Moraxella catarrhalis, Legionella pneumophila in gramnegativni bacili.[21] Vse pogosteje se pojavljajo sevi omenjenih bakterij, ki so odporni proti zdravljenju; na primer proti zdravilom odporni Streptococcus pneumoniae (DRSP) in proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA).[16]

Širjenje bakterijske okužbe je verjetnejše pri bolnikih z dejavniki tveganja.[21] Alkoholiki so dovzetnejši za okužbe z bakterijo Streptococcus pneumoniae, anaerobnimi mikrobi in z bakterijo Mycobacterium tuberculosis, pri kadilcih pa je na primer povečano tveganje za okužbo z bakterijami Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae, Moraxella catarrhalis in Legionella pneumophila. Izpostavljenost stikom s pticami se povezuje z okužbo s Chlamydia psittaci, s hlevskimi živalmi pa s Coxiella burnetti. Bolniki s cistično fibrozo so dovzetni za razvoj pljučnice, ki jo povzročata Pseudomonas aeruginosa in Staphylococcus aureus.[21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Stedman's Medical Dictionary, »pneumonia«. Pridobljeno: 24. november 2007.
  2. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=plju%C4%8Dnica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2013.
  3. ^ 3,0 3,1 Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 423–437.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 Sharma, S; Maycher, B; Eschun, G (maj 2007). "Radiological imaging in pneumonia: recent innovations". Current Opinion in Pulmonary Medicine 13 (3): 159–169. doi:10.1097/MCP.0b013e3280f3bff4. PMID 17414122. 
  5. ^ Dunn, L (2005). "Pneumonia: classification, diagnosis and nursing management". Nursing standard (Royal College of Nursing (Great Britain) : 1987) 19 (42): 50–54. PMID 16013205. 
  6. ^ organization, World health (2005). Pocket book of hospital care for children : guidelines for the management of common illnesses with limited resources.. Geneva: World Health Organization. str. 72. ISBN 978-92-4-154670-6. 
  7. ^ 7,0 7,1 Drinovec J., Mrhar A., Nagelj N. "Družbeno breme v bolnišnici pridobljene pljučnice." Farmacevtski vestnik letnik 57. številka 1 (2006) str. 3–8.
  8. ^ 8,0 8,1 Mušič, Ema (2010). Priporočila za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice odraslih. Zdravniški vestnik, letnik 79, številka 3, str. 245–164.
  9. ^ Mušič idr. Usmeritve za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice (ZBP) pri odraslih. Golnik : Bolnišnica, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 2006
  10. ^ Murray, Nadel (2010). 32. poglavje.
  11. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533205/pljucnica?query=plju%C4%8Dnica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 1. 2015.
  12. ^ http://www.expertconsultbook.com/expertconsult/ob/book.do?method=display&type=bookPage&decorator=none&eid=4-u1.0-B978-0-323-04825-5..10027-3--s0120&isbn=978-0-323-04825-5, vpogled: 14. 1. 2015.
  13. ^ 13,0 13,1 Tintinalli, Judith E. (2010). Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide (Emergency Medicine (Tintinalli)). New York: McGraw-Hill Companies. str. 480. ISBN 0-07-148480-9. 
  14. ^ 14,0 14,1 Hoare Z; Lim WS (2006). "Pneumonia: update on diagnosis and management" (PDF). BMJ 332 (7549): 1077–1079. doi:10.1136/bmj.332.7549.1077. PMC 1458569. PMID 16675815. 
  15. ^ 15,0 15,1 15,2 Singh, V; Aneja, S (2011). "Pneumonia — management in the developing world". Paediatric respiratory reviews 12 (1): 52–59. doi:10.1016/j.prrv.2010.09.011. PMID 21172676. 
  16. ^ 16,0 16,1 16,2 16,3 16,4 16,5 Nair, GB; Niederman, MS (2011). "Community-acquired pneumonia: an unfinished battle". The Medical clinics of North America 95 (6): 1143–1161. doi:10.1016/j.mcna.2011.08.007. PMID 22032432. 
  17. ^ 17,0 17,1 "Pneumonia (Fact sheet N°331)". World Health Organization. 2012. 
  18. ^ Darby, J; Buising, K (October 2008). "Could it be Legionella?". Australian family physician 37 (10): 812–815. PMID 19002299. 
  19. ^ Ortqvist, A; Hedlund, J; Kalin, M (December 2005). "Streptococcus pneumoniae: epidemiology, risk factors, and clinical features". Seminars in respiratory and critical care medicine 26 (6): 563–74. doi:10.1055/s-2005-925523. PMID 16388428. 
  20. ^ Ruuskanen, O; Lahti, E; Jennings, LC; Murdoch, DR (2011-04-09). "Viral pneumonia". Lancet 377 (9773): 1264–1275. doi:10.1016/S0140-6736(10)61459-6. PMID 21435708. 
  21. ^ 21,0 21,1 21,2 21,3 Eddy, Orin (2005). "Community-Acquired Pneumonia: From Common Pathogens To Emerging Resistance". Emergency Medicine Practice 7 (12). 
  22. ^ Lowe, J. F.; Stevens, Alan (2000). Pathology (2nd izd.). St. Louis: Mosby. str. 197. ISBN 0-7234-3200-7. 
  23. ^ Snydman, editors, Raleigh A. Bowden, Per Ljungman, David R. (2010). Transplant infections (3rd izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins. str. 187. ISBN 978-1-58255-820-2. 
  24. ^ Eom, CS; Jeon, CY; Lim, JW; Cho, EG; Park, SM; Lee, KS (22 February 2011). "Use of acid-suppressive drugs and risk of pneumonia: a systematic review and meta-analysis". CMAJ : Canadian Medical Association journal = journal de l'Association medicale canadienne 183 (3): 310–319. doi:10.1503/cmaj.092129. PMC 3042441. PMID 21173070. 
  25. ^ Anevlavis S; Bouros D (2010). "Community acquired bacterial pneumonia". Expert Opin Pharmacother 11 (3): 361–374. doi:10.1517/14656560903508770. PMID 20085502.