Pljučnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pljučnica
(pnevmonija)
Klasifikacija in zunanji viri

Rentgenska slika prsnega koša, ki prikazuje pljučnico v desnem režnju pljuč.
MKB-10 J12, J13, J14, J15, J16, J17, J18, P23
MKB-9 480-486, 770.0
DiseasesDB 10166
eMedicine topic list
MeSH D011014

Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonitis) je vnetje pljuč,[1] praviloma akutno, ki ga največkrat povzročajo bakterije ali virusi, včasih drugi mikroorganizmi ali kemični dejavniki. Kaže se z vročino, mrzlico, kašljem, izkašljevanjem krvavkastega izpljunka, bolečinami v prsnem košu in dispnejo.[2] Simptomi, vzroki, načini zdravljenja, preventivni ukrepi in prognoza so odvisni od povzročitelja in od tega, ali gre za bolnišnično ali zunajbolnišnično pljučnico ter ali prizadene imunsko oslabljenega ali imunsko kompetentnega bolnika.[3]

Razvrstitev[uredi | uredi kodo]

Pljučnice so najpogosteje razvrščene glede na kraj oziroma način okužbe: bolnišnične, zunajbolnišnične, z zdravstvom povezane zunajbolnišnične, aspiracijske in z respiratorjem povezane pljučnice.[4] Razvrščajo se lahko tudi glede na prizadeti del pljuč (lobarna pljučnica prizadene pljučne režnje, bronhialna pljučnica prizadene sapnico in akutna intersticijska pljučnica prizadene pljučni intersticij),[4] ali glede na povzročitelja.[5] Pljučnico pri otrocih razvrščajo glede na simptome in bolezenske znake na blago, hudo in zelo hudo.[6]

Bolnišnična pljučnica[uredi | uredi kodo]

Bolnišnična pljučnica (oziroma v bolnišnici pridobljena pljučnica) je vsaka pljučnica, ki se razvije vsaj 48 ur po sprejemu v bolnišnico. Je druga najpogostejša bolnišnična okužba.[7] Nasplošno je najpomembnejši povzročitelj Pseudomonas aeruginosa, ki je zlasti pogost pri bolnikih na oddelkih intenzivne nege, bolnikih s cistično fibrozo, nevtropenijo, napredovalim aidsom in bronhiektazijo. Drugi pomembni povzročitelji so še enterične gramnegativne bakterije (npr. Enterobacter sp., Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter spp., Escherichia coli, Serratia marcescens, Proteus sp., Acinetobacter sp.) ter Staphylococcus aureus (tako občuljivi sevi na meticilin kot odporni proti njemu).[3]

Bolnišnična pljučnica predstavlja 10–15 % vseh bolnišnično pridobljenih okužb. Njena pogostost se giblje med 5–10/1000 hospitalizacij in se razlikuje med posameznimi bolnišničnimi oddelki. Najbolj pogosta (12–29 %) je na enotah intenzivnega zdravljenja, kjer so oskrbovani bolniki z najhujšimi spremljajočimi boleznimi, ki potrebujejo tudi umetno respiratorno podporo. Bolnišnična pljučnica ima večjo prevalenco v univerzitetnih bolnišnicah. Smrtnost bolnišnične pljučnice je med bolnišničnimi okužbami najvišja. Celokupna smrtnost bolnikov z bolnišnično pljučnico znaša 70 %, vendar vsi smrtni primeri niso neposredna posledica okužbe. Za bolnišnično pljučnico namreč navadno zbolijo že tako življenjsko ogroženi bolniki. Zato so uvedli pojem pripisljive smrtnosti, ki pove, kolikšen je delež smrti zaradi bolnišnične pljučnice, do katere ne bi prišlo v odsotnosti te okužbe. Ocenjujejo, da je 33–50 % smrtnih primerov, obolelih za bolnišnično pljučnico, neposredna posledica okužbe.[7]

Zunajbolnišnična pljučnica[uredi | uredi kodo]

Zunajbolnišnična pljučnica je pljučnica, za katero zboli odrasla oseba v domačem ali drugem okolju zunaj bolnišnice ali do 48 ur po sprejemu v bolnišnico. Taka oseba nima poznane motnje imunske obrambe proti okužbi in ne razlogov za priložnostno okužbo. Povzročitelj je v 40–68 % primerov Streptococcus pneumoniae, v 5–10 % primerov Haemophilus influenzae, manj pogosto pa Mycoplasma pneumoniae, virusi, legionele, Chlaspremydophila pneumoniae, aerobni, po Gramu negativni bacili, Staphylococcus aureus in proti meticilinu odporni S. aureus domačega okolja. Pri do 25 % primerov ostane etiologija nepojasnjena.[8] Z zdravstvom povezana zunajbolnišnična pljučnica nastane pri bolnikih, ki so bili v zadnjih 90 dneh dva ali več dni hospitalizirani v akutnih bolnišnicah, so bili nato nameščeni v nebolnišničnih negovalnih ustanovah ali rehabilitacijskih centrih, so na parenteralnem zdravljenju doma ali ambulantno, so na hemodializi ali zdravijo se zaradi kroničnih ran. Pri vseh teh obstaja večja verjetnost za okužbo s povzročitelji, odpornimi proti antibiotikom. Povzročitelji so proti penicilinu odporni S. pneumoniae, proti meticilinu odporni S. aureus, Pseudomonas aeruginosa, Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter spp., Escherichia coli, legionele in anaerobi.[8]

Zunajbolnišnična pljučnica je pogosta akutna infekcijska bolezen. Po orientacijskih podatkih se v slovenskih bolnišnicah letno zdravi okoli 2500–3000 bolnikov z zunajbolnišnično pljučnico. To je približno 20 % vseh pljučnic, kar je enak delež kot v drugih državah. Pljučnica je pomemben vzrok smrti, saj je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico okrog 10 %, bolnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi in starostnikov pa znatno višja.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Stedman's Medical Dictionary, »pneumonia«. Pridobljeno: 24. november 2007.
  2. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=plju%C4%8Dnica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2013.
  3. ^ 3,0 3,1 Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 423–437.
  4. ^ 4,0 4,1 Sharma, S; Maycher, B; Eschun, G (maj 2007). "Radiological imaging in pneumonia: recent innovations". Current Opinion in Pulmonary Medicine 13 (3): 159–169. doi:10.1097/MCP.0b013e3280f3bff4. PMID 17414122. 
  5. ^ Dunn, L (2005). "Pneumonia: classification, diagnosis and nursing management". Nursing standard (Royal College of Nursing (Great Britain) : 1987) 19 (42): 50–54. PMID 16013205. 
  6. ^ organization, World health (2005). Pocket book of hospital care for children : guidelines for the management of common illnesses with limited resources.. Geneva: World Health Organization. str. 72. ISBN 978-92-4-154670-6. 
  7. ^ 7,0 7,1 Drinovec J., Mrhar A., Nagelj N. "Družbeno breme v bolnišnici pridobljene pljučnice." Farmacevtski vestnik letnik 57. številka 1 (2006) str. 3–8.
  8. ^ 8,0 8,1 Mušič, Ema (2010). Priporočila za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice odraslih. Zdravniški vestnik, letnik 79, številka 3, str. 245–164.
  9. ^ Mušič idr. Usmeritve za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice (ZBP) pri odraslih. Golnik : Bolnišnica, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 2006