Prehlad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Navaden prehlad
Klasifikacija in zunanji viri

Prikaz molekularne površine ene od variant človeškega rinovirusa.
MKB-10 J00
MKB-9 460
DiseasesDB 31088
MedlinePlus 000678
eMedicine med/2339
MeSH D003139

Navaden prehlad (znan tudi kot nazofaringitis, rinofaringitis, akutni nahod, ali pa preprosto prehlad) je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal, ki se v prvi vrsti loteva nosu. Simptomi so med drugim kašelj,oteklo grlo, izcedek iz nosu, kihanje in vročina, ki po navadi ponehajo v sedmih do desetih dneh, nekateri med njimi pa so prisotni do tri tedne. V navaden prehlad je vpletenih več 200 virusnih sevov; rinovirusi so med njimi najbolj pogosti.

Okužbe zgornjih dihal se deli približno po prizadetih območjih, navadni nahod običajno napade nos, grlo (faringitis) in sinuse (sinusitis), včasih pa eno ali obe očesi konjunktivitis. Simptomi so večinoma posledica imunskega odgovora organizma na okužbo in ne posledica razkroja tkiv zaradi virusov. Poglavitna metoda preprečevanja je umivanje rok, obstajajo tudi dokazi, da maske za obraz uspešno pomagajo. Navaden prehlad včasih lahko vodi do pljučnice, bodisi virusnega bodisi sekundarnega bakterijskega izvora.

Za navadni nahod ni zdravila, lahko pa se lajša simptome. Predstavlja najpogostejše nalezljivo obolenje pri ljudeh; odrasle osebe zbolijo dva do trikrat na leto za prehladom, otroci pa v povprečju šest do dvanajstkrat. Te okužbe pozna človeštvo od pradavnine.

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Tipični simptomi so med drugim kašelj, nahod, zamašen nos in oteklo grlo, ki jih včasih spremljajo boleče mišice, utrujenost, glavobol in izguba teka.[1] Pri 40 % primerov pride do vnetega grla in pri okoli 50 % do kašlja,[2] bolečine v mišicah pa doletijo približno polovico.[3] Pri odraslih vročina na splošno ni prisotna, je pa običajna pri mladih in pri otrocih.[3] Kašelj je, če ga primerjamo s kašljem pri gripi, običajno mile oblike.[3] Čeprav sta pri odraslih kašelj in vročina znak, da je gripa bolj verjetna, gre pri obeh za precej podobna obolenja.[4] Pri številnih virusih, ki povzročajo prehlad, lahko tudi pride do asimptomatskih okužb.[5][6] Izpljunek ali izcedek iz nosu je lahko različnih barv, vse od brezbarvne do rumene in zelene barve; po barvi ni mogoče sklepati na razred agenta, ki je povzročil okuženje.[7]

Potek bolezni[uredi | uredi kodo]

Prehlad se najavi z utrujenostjo, občutkom premraženosti, s kihanjem in glavobolom, po nekaj dneh pa tem znakom sledita izcedek iz nosa in kašelj. [1] Simptomi se lahko pojavijo 16 ur po izpostavljenosti[8] in ponavadi dosežejo vrhunec čez 2-4 dni.[3][9] Po sedmih do desetih dneh ponavadi minejo, nekateri pa lahko trajajo do tri tedne.[10] Povprečno trajanje kašlja je 18 dni[11] in včasih se pri obolelih pojavi postviralni kašelj, ki vztraja tudi potem, ko je bolezni konec.[12] Pri otrocih kašelj v 35-40% primerov traja dlje kot 10 dni, pri 10 % pa dlje kot 25 dni.[13]

Vzrok[uredi | uredi kodo]

Virologija[uredi | uredi kodo]

Koronavirusi so skupina virusov, za katero se ve, da povzroča navaden prehlad. Imajo halo ali kroni (Corona) podoben videz pod elektronskim mikroskopom.

Prehlad je virusna infekcija zgornjega dela dihal. Najpogosteje vpleteni virus je rinovirus (30-80%), vrsta pikornavirus z 99 znanimi serotipi.[14][15] Med drugimi povzročitelji so tudi: humani koronavirus (~15%),[16][17] virusi gripe (10-15%),[18] adenovirusi (5%),[18] virusi humane parainfluence, humani respiratorni sincitialni virus, enterovirusi, različni od rinovirusov, in metapneumovirus.[19] Pogosto je prisotnih več virusov.[20] Vse skupaj je s prehladom povezanih več kot 200 različnih vrst virusov.[3]

Prenos[uredi | uredi kodo]

Virus prehlada se običajno prenaša preko kapljic v zraku (aerosoli), neposrednega stika z okuženimi nosnimi izločki ali izbljuvki (kontaminirani predmeti).[2][21] Katera od teh poti je bistvenega pomena še ni ugotovljeno; prenos z roke v roko in prenos roke-površina-roke je zgleda zdi bolj pomemben kot prenos preko aerosolov.[22] Virusi lahko preživijo dlje časa v okolju (rinovirusi več kot 18 ur), prenesejo se lahko na roke ljudi in nato v njih oči ali nos, kjer pride do okužbe.[21] Do prenašanja bolezni pride pogost v vrtcu in v šoli zaradi bližine mnogih otrok, nizke imunosti in pogosto slabe higiene.[23] Te okužbe nato prinesejo domov, kjer okužijo druge družinske člane.[23] Ni dokazov, da bi kroženje zraka med komercialnimi poleti bilo še en način prenosa več.[21] Vendar pa so ljudje, ki sedijo v bližini, bolj ogroženi.[22] Prehladi, ki jih je povzročil rinovirus, so najbolj kužni prve tri dni po pojavu simptomov, kasneje so veliko manj nalezljivi.[24]

Vreme[uredi | uredi kodo]

Ljudska vera pravi, da prehlad "ujameš, če si predolgo na hladnem, recimo v dežju ali pa pozimi, odkoder tudi ime za bolezen. [25] Nekateri od virusov, ki povzročajo navaden prehlad, so sezonski in se pogosto pojavljajo med hladnim ali mokrim vremenom.[26] Od kod ta odvisnost od vremena, še ni bilo jasno ugotovoljeno.[27] Lahko zaradi sprememb v dihalih, do katerih pride pri hladu,[28] zmanjšanega imunskega odziva,[29] in nizke vlažnosti, ki zvišuje hitrost prenosa virusa; morda zaradi suhega zraka, ki omogoča majhnim kapljicam z virusi, da se razpršijo dlje in dlje ostanejo v zraku.[30] Vzrok so lahko tudi družbeni faktorji, kot recimo da ostajajo ljudje dlje doma in s tem dlje v stiku z obolelim,[28] konkretno s šolskimi otroci.[23][27] Obstajajo polemike o vlogi ohlajevanja telesa kot dejavnika tveganja za prehlad; večina dokazov potrjuje večjo dovzetnost za okužbe.[29]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Imunost zaradi predhodne izpostavljenosti virusom prehlada, igra pomembno vlogo pri omejevanju širjenja virusa, saj je pri mlajših populacijah videti večje stopnje okužb dihal.[31] Slaba delovanje imunskega sistema je tudi dejavnik tveganja za bolezen.[31][32] Ugotovljeno je, da pomanjkanje spanja in podhranjenost povečujeta tveganje za razvoj okužbe, če pride do izpostavljenosti rinovirusom; verjetno gre za vpliv na delovanje imunskega sistema.[33][34] Dojenje zmanjšuje nevarnost za akutno vnetje srednjega ušesa in za infekcije spodnjega dela dihal poleg drugih bolezni[35] in materam priporočajo, da z dojenjem nadaljujejo, če je dojenček prehlajen.[36] V razvitem svetu dojenje samo po sebi verjetno ne varuje pred navadnim prehladom.[37]

Patofiziologija[uredi | uredi kodo]

Prehlad je bolezen zgornjih dihal.

Simptomi prehlada so verjetno v prvi vrsti imunska reakcija na virus.[38] Mehanizem imunskega odziva je specifičen za virus. Na primer, rinovirus se ponavadi dobi z direktnim stikom; veže se na humane ICAM-1 receptorje z neznanimi mehanizmi, kar povzroči sproščanje vnetnih mediatorjev[38] Ti mediatorji za vnetje nato povzročijo simptome.[38] Na splošno se epitel v nosu ne poškoduje.[3] Respiratorni sincitijski virus ( RSV) se po drugi strani širi tako prek neposrednega stika in kot prek kapljic v zraku. Nato se razmnožuje v nosu in grlu,potem pa pogosto širi na spodnji del dihal.[39] RSV povzroča poškodbe epitela.[39] Humani virus parainfluence ponavadi povzroči vnetje nosne votline, žrela in sapnic.[40] Če pri majhnih otrocih prizadene sapnik, lahko povzroči simptome krupa zaradi majhne velikosti njihovih dihalnih poti.[40]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Razlike med raznimi oblikami obolenj v zgornjem predelu dihal se deli približno po prizadetih območjih, navadni nahod običajno napade nos, faringitis grlo, in bronhitis pljuča.[2] Med posameznimi oblikami pa prihaja do precejšnjih prekrivanj, ker je lahko prizadetih več področij hkrati.[2] Navaden prehlad je pogosto definiran kot vnetje nosu, ki ga spremlja v večji ali manjši meri vnetje grla.[41] Samo-diagnoza je pogosta.[3] Izolacija virusa, ki je dejansko vpleten, se redko izvaja,[41] in na splošno na osnovi simptomov ni mogoče ugotoviti, za katero vrsto virusa gre.[3]

Preventiva[uredi | uredi kodo]

Edini morda uspešni pristopi za zmanjšanje širjenja prehlada, so fizični ukrepi[42] kot je umivanje rok in obrazne maske; v zdravstvenem okolju se uporabljajo tudi halje in rokavice za enkratno uporabo.[42] Izolacija, na primer karantena, ni mogoča, saj je bolezen preveč razširjena in simptomi nespecifični. Za cepljenje se je pokazalo, da ni praktično, saj je vpletenih veliko virusov, ki poleg tega hitro mutirajo.[42] Da bo kdaj prišlo do široko učinkujočega cepiva, je torej zelo malo verjetno.[43]

Z rednim pranjem rok se zgleda lahko, posebno pri otrocih, učinkovito zmanjša prenos virusov prehlada.[44] Ali poleg normalnega umivanja rok jemanje zdravil proti virusom ali bakterijam dodatno koristi, ni znano.[44] Nositi obrazno masko v družbi ljudi je lahko da dobro; za to, da je bolje, da se ljudi izogibamo, pa ni zadostnih dokazov.[44] Dodatki cinka menda pomagajo zmanjšati pogostnost prehladov.[45] Rutinski dodatki vitamina C nevarnosti za obolenje ali njegove resnosti ne zmanjšujejo, lahko pa da skrajšajo trajanje obolenja.[46]

Obvladovanje[uredi | uredi kodo]

Lepak, ki spodbuja bralce, da se za navaden prehlad obrnejo na svojega zdravnika

Ni zdravila ali rastlinskih pripomočkov, ki bi nedvomno skrajšala trajanje okužbe.[47] Terapija se tako omejuje na lajšanje simptomov. [48] Smiselni konzervativni ukrepi so obilen počitek, pitje tekočin, da se telo ne dehidrira, in grgranje tople slane vode. [19] Velik del koristi od zdravljenja je pripisati placebo učinku.[49]

Simptomatika[uredi | uredi kodo]

Terapije, ki pomagajo lajšati simptome, so med drugim analgetiki in antipiretiki kot na primer ibuprofen[50] in acetaminofen/paracetamol.[51] Izkušnje kažejo, da zdravila za kašelj niso nič bolj uspešna od preprostih sredstev proti vročini[52] in se jih za otroke ne priporoča, saj dokazov za njih uspešnost ni, poleg tega pa lahko tudi škodijo.[53][54] Leta 2009 je Kanada omejila uporabo zdravil za kašelj in prehlad brez recepta pri otrocih do šet let starosti zaradi nerazjasnjenih vprašanj, ker se nevarnosti in nedokazanih koristi tiče.[53] Pri odraslih dokazi, ki podpirajo uporabo zdravil za kašenj, ne zadoščajo.[55] Zaradi zlorab so dekstrometorfan (zdravilo za kašelj, ki se ga prodaja brez recepta) v številnih državah prepovedali. [56]

Pri odraslih je mogoče simptome , kot je izcedek iz nosa, zmanjšati z antihistaminiki prve generacije; lahko pa pri tem pride do negativnih učinkov kot je zaspanost.[48] Druga sredstva proti polnemu nosu, kot recimo psevdoefedrin, tudi lahko pomagajo pri odraslih.[57] Ipratropium razpršilo za nos lahko zmanjšuje simptome, kot je recimo izcedek iz nosu, vendar na zamašenost nosu nima vpliva. [58] Antihistaminiki druge generacije pa zgleda niso uspešni.[59]

Ker raziskav na tem področju primanjkuje, ni znano, ali povečano uživanje tekočin izboljšuje simptome ali pa skrajšuje trajanje obolenj dihal[60] podobno manjka podatkov tudi, kadar gre za uporabo segretega navlaženem zraku.[61] Ena od študij je pokazala, da mazanje prsi s hlapljivo mastjo do neke mere lajša kašelj ponoči, zamašene dihalne poti in težave s spanjem.[62]

Antibiotiki in protivirusna zdravila[uredi | uredi kodo]

Antibiotiki proti virusnim okužbam ne učinkujejo in zato na viruse, ki povzročajo prehlad, nimajo učinka.[63] Zaradi stranskih učinkov antibiotiki lahko na splošno škodijo, vendar se jih še vedno pogosto predpisuje.[63][64] Vzroki za to, da se kljub vsemu antibiotike še vedno predpisuje, so med drugim, da ljudje to pričakujejo, da zdravniki želijo pomagati in da je komplikacije, pri katerih bi antibiotik lahko pomagal, težko izključiti.[65] Za navaden prehlad ni učinkovitih protivirusnih zdravil, čeprav so predhodni rezultati nekaterih študij obetavni.[48][66]

Alternativna zdravila[uredi | uredi kodo]

Za navaden prehlad je najti obilo alternativnih terapij, vendar je za večino le malo dokazov, ki bi njih uporabo podpirale.[48] Leta 2010 še ni najti dovolj dokazov za ali proti zdravljenju z medom ali namakanjem nosu.[67][68] S cinkom se je zdravilo simptome, in sicer naj bi po raziskavah jemanje cinka prvih 24 ur po pojavu simptomov zmanjšalo trajanje in resnost navadnega prehlada pri drugače zdravih ljudeh..[45] Zaradi velikih razlik med študijami so potrebne dodatne raziskave, da se ugotovi, kako in kdaj lahko cink pomaga. [69] Ker lahko cinkove pastile proizvajajo neželene učinke, zdravniki nimajo smiselnih razlogov za to, da bi za zdravljenje prehlada priporočali cink.[70] Učinek, ki ga ima vitamin C na navaden prehlad, so obširno raziskovali; rezultati pa razočarjajo, saj je učinkovit le v omejenih okoliščinah, kot recimo pri osebah, ki so telesno visoko aktivni v mrzlih okoljih.[46][71] Dokazi za koristnost ehinaceje so inkonsistentni.[72][73] Različne vrste dopolnil se lahko glede učinkovitosti razlikujejo.[72] Ni znano, ali je česen učinkovit.[74] Edini preizkus doslej za vitamin D ni uspel dokazati, da bi bil vitamin koristen.[75]

Prognoza[uredi | uredi kodo]

Navaden prehlad je običajno blaga in samoomejujoča se bolezen, pri kateri se na splošno večina simptomov izboljša po enem tednu.[2] Polovica primerov se pozdravi po 10 dneh, 90% pa po 15 dneh.[76] Hudi zapleti, če se pojavijo, se ponavadi pojavijo pri zelo starih ali zelo mladih, ali pa pri osebah, katerih imuno sistem je suprimiran.[77] Lahko pride do drugotnih bakterijskih okužb, ki povzročijo sinusitis, faringitis ali pa vnetje srednjega ušesa.[78] Cenijo, da do sinusitisa pride pri 8 % in do okužbe ušes pri 30 % primerov.[79]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Navaden prehlad je najbolj pogosta bolezen pri ljudeh[77] in prizadene vse ljudi, po vsem svetu. [23] Odrasli se okužijo tipično dva do petkrat na leto [2][3] in otroci šest do desetkrat letno (otroci v šolah so lahko letno prehlajeni tudi do dvanajstkrat).[48] Pogostnost simptomatskih okužb zaradi slabljenja imunskega sistema s starostjo narašča.[31]

Indijanci in Eskimi se laže prehladijo in do zapletov, kot je vnetje srednjega ušesa, pride pri njih hitreje kot pri Kavkazijcih..[18] To je mogoče pojasniti z razlogi, kot sta revščina in stanovanjska stiska, ne pa pripadnost določeni etnični skupini.[18]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Britanski plakat iz druge svetovne vojne, ki opisuje ceno navadnega prehlada[80]

Vzrok za navaden prehlad so sicer odkrili šele v petdesetih letih, vendar pozna človeštvo bolezen že iz pradavnine.[81] Simptomi in zdravljenje bolezni so opisani v egiptovskem papirusu Ebers, najstarejšem obstoječem besedilu s področja zdravstva iz 16. stoletja pred našim štetjem.[82] Ime »prehlad« za bolezen se je uveljavilo v 16. stoletju, zaradi podobnosti med njenimi simptomi in znaki izpostavljenosti hladnemu vremenu.[83]

V Združenem kraljestvu so leta 1946 pri Svetu za raziskave v zdravstvu ustanovili oddelek za prehlad, kjer so leta 1956 odkrili rinovirus.[84] V sedemdesetih letih so ugotovili, da zdravljenje z interferonom v fazi inkubacije z rinovirusno okužbo delno ščiti pred boleznijo,[85] vendar do praktične terapevtske rešitve ni prišlo. Oddelek so zaprli leta 1989, dve leti po zaključku raziskav na področju uporabe pastil cinkovega glukonata v profilaksi in zdravljenju rinovirusnega prehlada, edinega uspešnega zdravljenja v zgodovini enote.[86]

Družba in kultura[uredi | uredi kodo]

Ekonomskega vpliva prehlada se v večjem delu sveta ne razume dobro.[79] V ZDA je prehlad vzrok za 75 do 1200 milijonov obiskov pri zdravniku letno, kar pomeni po konservativni oceni 7,7 milijard USD stroškov na leto. Američani za lajšanje simptomov porabijo 2.9 milijard dolarjev za zdravila brez recepta in dodatno 400 milijonov za zdravila na recept.[87] Več kot ena tretjina obolelih, ki so poiskali zdravnika, je prejelo recept za antibiotik, kar ima posledice za odpornost proti antibiotikom.[87] Ceni se, da zaradi prehlada letno odpade 22 do 189 milijonov dni v šoli. Ker starši zaradi zdravljenja otrok ostajajo doma, pride do izgube 126 milijonov delovnih dni. Če to številko prištejemo 150 milijonom zamujenih delovnih dni zamujenih zaradi obolenja zaposlenih, znaša skupni vpliv prehlada zaradi izpada na delovnih mestih več kot 20 milijard ameriških dolarjev letno.[19][87] To predstavlja 40% odsotnosti z dela v ZDA.[88]

Smeri raziskav[uredi | uredi kodo]

Številna protivirusna zdravila so testirali glede učinkovitosti pri prehladu, vendar do leta 2009 še niso odkrili rešitve, katere učinkovitost bi opravičila dovoljenje za uporabo.[66] Trenutno potekajo poskusi s protivirusnim zdravilom pleconaril, ki je zgleda uspešno proti pikornavirusom, poleg tega se testira tudi BTA-798.[89] Oralna oblika pleconarila je imela probleme glede varnosti, zato se sedaj preučuje uporabo v obliki aerosola.[89] DRACO, protivirusna terapija širokega spektra, ki jo razvijajo na MIT, predhodno kaže učinkovitost pri zdravljenju rinovirusa, kot tudi vrsti drugih nalezljivih virusov.[90][91]

Raziskovalci iz Medicinske fakultete Univerze v Baltimoru in Univerze v Madisonu, Wisconsin, so sekvencirali genom vseh znanih sevov človeškega rinovirusa.[92]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Eccles Pg. 24
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Arroll B (March 2011). "Common cold". Clinical evidence 2011 (3): 1510. PMC 3275147. PMID 21406124. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 Eccles R (November 2005). "Understanding the symptoms of the common cold and influenza". Lancet Infect Dis 5 (11): 718–25. doi:10.1016/S1473-3099(05)70270-X. PMID 16253889. 
  4. ^ Eccles Pg.26
  5. ^ Eccles Pg. 129
  6. ^ Eccles Pg.50
  7. ^ Eccles Pg.30
  8. ^ Textbook of therapeutics : drug and disease management (8. izd.). Philadelphia, Pa. [u.a.]: Lippincott Williams & Wilkins. 2006. str. 1882. ISBN 9780781757348. 
  9. ^ al.], edited by Helga Rübsamen-Waigmann ... [et (2003). Viral Infections and Treatment.. Hoboken: Informa Healthcare. str. 111. ISBN 9780824756413. 
  10. ^ Heikkinen T, Järvinen A (January 2003). "The common cold". Lancet 361 (9351): 51–9. doi:10.1016/S0140-6736(03)12162-9. PMID 12517470. 
  11. ^ Ebell, MH; Lundgren, J; Youngpairoj, S (2013 Jan-Feb). "How long does a cough last? Comparing patients' expectations with data from a systematic review of the literature.". Annals of Family Medicine 11 (1): 5–13. doi:10.1370/afm.1430. PMC 3596033. PMID 23319500. 
  12. ^ Dicpinigaitis PV (May 2011). "Cough: an unmet clinical need". Br. J. Pharmacol. 163 (1): 116–24. doi:10.1111/j.1476-5381.2010.01198.x. PMC 3085873. PMID 21198555. 
  13. ^ Goldsobel AB, Chipps BE (March 2010). "Cough in the pediatric population". J. Pediatr. 156 (3): 352–358.e1. doi:10.1016/j.jpeds.2009.12.004. PMID 20176183. 
  14. ^ Palmenberg AC, Spiro D, Kuzmickas R, Wang S, Djikeng A, Rathe JA, Fraser-Liggett CM, Liggett SB (2009). "Sequencing and Analyses of All Known Human Rhinovirus Genomes Reveals Structure and Evolution". Science 324 (5923): 55–9. doi:10.1126/science.1165557. PMID 19213880. 
  15. ^ Eccles Pg.77
  16. ^ Pelczar (2010). Microbiology:Application Based Approach. str. 656. ISBN 9780070151475. 
  17. ^ medicine, s cecil. Goldman (24th ed. izd.). Philadelphia: Elsevier Saunders. str. 2103. ISBN 9781437727883. 
  18. ^ 18,0 18,1 18,2 18,3 Michael Rajnik; Robert W Tolan (13 Sep 2013). "Rhinovirus Infection". Medscape Reference. Pridobljeno dne 19 March 2013. 
  19. ^ 19,0 19,1 19,2 "Common Cold". National Institute of Allergy and Infectious Diseases. 27 November 2006. Pridobljeno dne 11 June 2007. 
  20. ^ Eccles Pg.107
  21. ^ 21,0 21,1 21,2 editors, Ronald Eccles, Olaf Weber, (2009). Common cold (Online-Ausg. izd.). Basel: Birkhäuser. str. 197. ISBN 978-3-7643-9894-1. 
  22. ^ 22,0 22,1 Eccles Pp. 211 & 215
  23. ^ 23,0 23,1 23,2 23,3 al.], edited by Arie J. Zuckerman ... [et (2007). Principles and practice of clinical virology (6th izd.). Hoboken, N.J.: Wiley. str. 496. ISBN 978-0-470-51799-4. 
  24. ^ Gwaltney JM Jr, Halstead SB. "Contagiousness of the common cold".  Invited letter in "Questions and answers". Journal of the American Medical Association 278 (3): 256–257. 16 July 1997. doi:10.1001/jama.1997.03550030096050. Pridobljeno dne 16 September 2011. 
  25. ^ Zuger, Abigail (4 March 2003). "'You'll Catch Your Death!' An Old Wives' Tale? Well..". The New York Times. 
  26. ^ Eccles Pg.79
  27. ^ 27,0 27,1 "Common cold - Background information". National Institute for Health and Clinical Excellence. Pridobljeno dne 19 March 2013. 
  28. ^ 28,0 28,1 Eccles Pg.80
  29. ^ 29,0 29,1 Mourtzoukou EG, Falagas ME (September 2007). "Exposure to cold and respiratory tract infections". The international journal of tuberculosis and lung disease : the official journal of the International Union against Tuberculosis and Lung Disease 11 (9): 938–43. PMID 17705968. 
  30. ^ Eccles Pg. 157
  31. ^ 31,0 31,1 31,2 Eccles Pg. 78
  32. ^ Eccles Pg.166
  33. ^ Cohen S, Doyle WJ, Alper CM, Janicki-Deverts D, Turner RB (January 2009). "Sleep habits and susceptibility to the common cold". Arch. Intern. Med. 169 (1): 62–7. doi:10.1001/archinternmed.2008.505. PMC 2629403. PMID 19139325. 
  34. ^ Eccles Pg.160–165
  35. ^ McNiel, ME; Labbok, MH; Abrahams, SW (July 2010). "What are the risks associated with formula feeding? A re-analysis and review.". Breastfeeding review : professional publication of the Nursing Mothers' Association of Australia 18 (2): 25–32. PMID 20879657. 
  36. ^ Lawrence, Ruth A. Lawrence, Robert M. (2010-09-30). Breastfeeding a guide for the medical profession (7th izd.). Maryland Heights, Mo.: Mosby/Elsevier. str. 478. ISBN 9781437735901. 
  37. ^ Williams, [edited by] Kenrad E. Nelson, Carolyn F. Masters (2007). Infectious disease epidemiology : theory and practice (2nd ed. izd.). Sudbury, Mass.: Jones and Bartlett Publishers. str. 724. ISBN 9780763728793. 
  38. ^ 38,0 38,1 38,2 Eccles Pg. 112
  39. ^ 39,0 39,1 Eccles Pg.116
  40. ^ 40,0 40,1 Eccles Pg.122
  41. ^ 41,0 41,1 Eccles Pg. 51–52
  42. ^ 42,0 42,1 42,2 Eccles Pg.209
  43. ^ Lawrence DM (May 2009). "Gene studies shed light on rhinovirus diversity". Lancet Infect Dis 9 (5): 278. doi:10.1016/S1473-3099(09)70123-9. 
  44. ^ 44,0 44,1 44,2 Jefferson T, Del Mar CB, Dooley L, Ferroni E, Al-Ansary LA, Bawazeer GA, van Driel ML, Nair S, Jones MA, Thorning S, Conly JM (July 2011). "Physical interventions to interrupt or reduce the spread of respiratory viruses". V Jefferson, Tom. Cochrane Database of Systematic Reviews (7): CD006207. doi:10.1002/14651858.CD006207.pub4. PMID 21735402. 
  45. ^ 45,0 45,1 Singh M, Das RR (February 2011). "Zinc for the common cold". V Singh, Meenu. Cochrane Database of Systematic Reviews (2): CD001364. doi:10.1002/14651858.CD001364.pub3. PMID 21328251. 
  46. ^ 46,0 46,1 Hemilä H, Chalker E, Douglas B, Hemilä H (2007). "Vitamin C for preventing and treating the common cold". V Hemilä, Harri. Cochrane Database of Systematic Reviews (3): CD000980. doi:10.1002/14651858.CD000980.pub3. PMID 17636648. 
  47. ^ "Common Cold: Treatments and Drugs". Mayo Clinic. Pridobljeno dne 9 January 2010. 
  48. ^ 48,0 48,1 48,2 48,3 48,4 Simasek M, Blandino DA (2007). "Treatment of the common cold". American Family Physician 75 (4): 515–20. PMID 17323712.  prostodostopna publikacija
  49. ^ Eccles Pg.261
  50. ^ Kim SY, Chang YJ, Cho HM, Hwang YW, Moon YS (2009). "Non-steroidal anti-inflammatory drugs for the common cold". V Kim, Soo Young. Cochrane Database Syst Rev (3): CD006362. doi:10.1002/14651858.CD006362.pub2. PMID 19588387. 
  51. ^ Eccles R (2006). "Efficacy and safety of over-the-counter analgesics in the treatment of common cold and flu". Journal of Clinical Pharmacy and Therapeutics 31 (4): 309–319. doi:10.1111/j.1365-2710.2006.00754.x. PMID 16882099. 
  52. ^ Smith SM, Schroeder K, Fahey T (2008). "Over-the-counter (OTC) medications for acute cough in children and adults in ambulatory settings". V Smith, Susan M. Cochrane Database Syst Rev (1): CD001831. doi:10.1002/14651858.CD001831.pub3. PMID 18253996. 
  53. ^ 53,0 53,1 Shefrin AE, Goldman RD (November 2009). "Use of over-the-counter cough and cold medications in children". Can Fam Physician 55 (11): 1081–3. PMC 2776795. PMID 19910592. 
  54. ^ Vassilev ZP, Kabadi S, Villa R (Mar 2010). "Safety and efficacy of over-the-counter cough and cold medicines for use in children". Expert opinion on drug safety 9 (2): 233–42. doi:10.1517/14740330903496410. PMID 20001764. 
  55. ^ Smith, SM; Schroeder, K; Fahey, T (15 August 2012). "Over-the-counter (OTC) medications for acute cough in children and adults in ambulatory settings". V Smith, Susan M. Cochrane database of systematic reviews (Online) 8: CD001831. doi:10.1002/14651858.CD001831.pub4. PMID 22895922. 
  56. ^ Eccles Pg. 246
  57. ^ Taverner D, Latte GJ (2007). "Nasal decongestants for the common cold". V Latte, G. Jenny. Cochrane Database Syst Rev (1): CD001953. doi:10.1002/14651858.CD001953.pub3. PMID 17253470. 
  58. ^ Albalawi ZH, Othman SS, Alfaleh K (July 2011). "Intranasal ipratropium bromide for the common cold". V Albalawi, Zaina H. Cochrane Database of Systematic Reviews (7): CD008231. doi:10.1002/14651858.CD008231.pub2. PMID 21735425. 
  59. ^ Pratter MR (Jan 2006). "Cough and the common cold: ACCP evidence-based clinical practice guidelines". Chest 129 (1 Suppl): 72S–74S. doi:10.1378/chest.129.1_suppl.72S. PMID 16428695. 
  60. ^ Guppy MP, Mickan SM, Del Mar CB, Thorning S, Rack A (February 2011). "Advising patients to increase fluid intake for treating acute respiratory infections". V Guppy, Michelle PB. Cochrane Database of Systematic Reviews (2): CD004419. doi:10.1002/14651858.CD004419.pub3. PMID 21328268. 
  61. ^ Singh M, Singh M (May 2011). "Heated, humidified air for the common cold". V Singh, Meenu. Cochrane Database of Systematic Reviews (5): CD001728. doi:10.1002/14651858.CD001728.pub4. PMID 21563130. 
  62. ^ Paul IM, Beiler JS, King TS, Clapp ER, Vallati J, Berlin CM (December 2010). "Vapor rub, petrolatum, and no treatment for children with nocturnal cough and cold symptoms". Pediatrics 126 (6): 1092–9. doi:10.1542/peds.2010-1601. PMC 3600823. PMID 21059712. 
  63. ^ 63,0 63,1 Arroll B, Kenealy T (2005). "Antibiotics for the common cold and acute purulent rhinitis". V Arroll, Bruce. Cochrane Database Syst Rev (3): CD000247. doi:10.1002/14651858.CD000247.pub2. PMID 16034850. 
  64. ^ Eccles Pg.238
  65. ^ Eccles Pg.234
  66. ^ 66,0 66,1 Eccles Pg.218
  67. ^ Oduwole O, Meremikwu MM, Oyo-Ita A, Udoh EE (January 2010). "Honey for acute cough in children". V Oduwole, Olabisi. Cochrane Database of Systematic Reviews (1): CD007094. doi:10.1002/14651858.CD007094.pub2. PMID 20091616. 
  68. ^ Kassel JC, King D, Spurling GK (March 2010). "Saline nasal irrigation for acute upper respiratory tract infections". V King, David. Cochrane Database of Systematic Reviews (3): CD006821. doi:10.1002/14651858.CD006821.pub2. PMID 20238351. 
  69. ^ "Zinc for the common cold — Health News — NHS Choices". nhs.uk. 2012. Pridobljeno dne 24 February 2012. "V tem preglednem članku je videti visoko heterogenost študij, ki se jih je združilo z namenom ugotoviti vpliv cinka na trajanje simptomov za prehlad. Lahko da njih združevanje ni bilo primerno. V vsakem primeru so zaradi tega zaključki te raziskave manj zanesljivi." 
  70. ^ Science, M.; Johnstone, J.; Roth, D. E.; Guyatt, G.; Loeb, M. (7 May 2012). "Zinc for the treatment of the common cold: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials". Canadian Medical Association Journal 184 (10): E551–E561. doi:10.1503/cmaj.111990. PMC 3394849. PMID 22566526. 
  71. ^ Heiner KA, Hart AM, Martin LG, Rubio-Wallace S (2009). "Examining the evidence for the use of vitamin C in the prophylaxis and treatment of the common cold". Journal of the American Academy of Nurse Practitioners 21 (5): 295–300. doi:10.1111/j.1745-7599.2009.00409.x. PMID 19432914. 
  72. ^ 72,0 72,1 Linde K, Barrett B, Wölkart K, Bauer R, Melchart D (2006). "Echinacea for preventing and treating the common cold". V Linde, Klaus. Cochrane Database Syst Rev (1): CD000530. doi:10.1002/14651858.CD000530.pub2. PMID 16437427. 
  73. ^ Sachin A Shah, Stephen Sander, C Michael White, Mike Rinaldi, Craig I Coleman (2007). "Evaluation of echinacea for the prevention and treatment of the common cold: a meta-analysis". The Lancet Infectious Diseases 7 (7): 473–480. doi:10.1016/S1473-3099(07)70160-3. PMID 17597571. 
  74. ^ Lissiman E, Bhasale AL, Cohen M (2012). "Garlic for the common cold". V Lissiman, Elizabeth. Cochrane Database Syst Rev 3: CD006206. doi:10.1002/14651858.CD006206.pub3. PMID 22419312. 
  75. ^ Murdoch, David R. (3 October 2012). "Effect of Vitamin D3 Supplementation on Upper Respiratory Tract Infections in Healthy Adults<subtitle>The VIDARIS Randomized Controlled Trial</subtitle><alt-title>Vitamin D3 and Upper Respiratory Tract Infections</alt-title>". JAMA: the Journal of the American Medical Association 308 (13): 1333. doi:10.1001/jama.2012.12505. 
  76. ^ Thompson, M; Vodicka, TA; Blair, PS; Buckley, DI; Heneghan, C; Hay, AD; TARGET Programme, Team (11 Dec 2013). "Duration of symptoms of respiratory tract infections in children: systematic review.". BMJ (Clinical research ed.) 347: f7027. PMID 24335668. 
  77. ^ 77,0 77,1 Eccles Pg. 1
  78. ^ Eccles Pg.76
  79. ^ 79,0 79,1 Eccles Pg.90
  80. ^ "The Cost of the Common Cold and Influenza". Imperial War Museum: Posters of Conflict. vads. 
  81. ^ Eccles Pg. 3
  82. ^ Eccles Pg.6
  83. ^ "Cold". Online Etymology Dictionary. Pridobljeno dne 12 January 2008. 
  84. ^ Eccles Pg.20
  85. ^ Tyrrell DA (1987). "Interferons and their clinical value". Rev. Infect. Dis. 9 (2): 243–9. doi:10.1093/clinids/9.2.243. PMID 2438740. 
  86. ^ Al-Nakib W; Higgins, P.G.; Barrow, I.; Batstone, G.; Tyrrell, D.A.J. (December 1987). "Prophylaxis and treatment of rhinovirus colds with zinc gluconate lozenges". J Antimicrob Chemother. 20 (6): 893–901. doi:10.1093/jac/20.6.893. PMID 3440773. 
  87. ^ 87,0 87,1 87,2 Fendrick AM, Monto AS, Nightengale B, Sarnes M (2003). "The economic burden of non-influenza-related viral respiratory tract infection in the United States". Arch. Intern. Med. 163 (4): 487–94. doi:10.1001/archinte.163.4.487. PMID 12588210. 
  88. ^ Kirkpatrick GL (December 1996). "The common cold". Prim. Care 23 (4): 657–75. doi:10.1016/S0095-4543(05)70355-9. PMID 8890137. 
  89. ^ 89,0 89,1 Eccles Pg.226
  90. ^ Rider TH, Zook CE, Boettcher TL, Wick ST, Pancoast JS, Zusman BD (2011). "Broad-spectrum antiviral therapeutics". V Sambhara, Suryaprakash. PLoS ONE 6 (7): e22572. doi:10.1371/journal.pone.0022572. PMC 3144912. PMID 21818340. 
  91. ^ Fiona Macrae (11 August 2011). "Greatest discovery since penicillin: A cure for everything - from colds to HIV". The Daily Mail. UKPredloga:Nekonzistentni citati 
  92. ^ Val Willingham (12 February 2009). "Genetic map of cold virus a step toward cure, scientists say". CNN. Pridobljeno dne 28 April 2009. 

Dodatno čtivo[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]