Karantena

Karantena je začasna prisilna osamitev živega bitja ali predmeta z namenom preprečitve širjenja nekega nevarnega pojava; najpogosteje se beseda nanaša na osamitev ljudi za preprečitev širjenja nalezljive bolezni, uporablja pa se tudi v drugih tovrstnih situacijah. Izvira iz italijanske besede quarantina (izpeljanka besede quaranta - 40), kar se nanaša na prakso v Beneški republiki v času kuge, ko so morale ladje čakati pred obalo 40 dni preden so lahko vplule v pristanišče. Podobne ukrepe so sicer poznali že pred tisočletji in izolacijo gobavcev opisuje že Stara zaveza. Čas karantene je namenjen temu, da se brez tveganja ugotovi, ali izolirani predstavlja potencialno nevarnost okolici. Za primer, če pri človeku obstaja sum na nalezljivo bolezen, je v karanteni toliko časa, kolikor je navadno potrebno da se razvijejo simptomi (pri kugi je bilo to 40 dni).

Mednarodna pomorska signalna zastava za črko »L«. Razobešena v pristanišču pomeni, da je ladja v karanteni

Karantenske regulacije za preprečevanje prenosa človeških nalezljivih bolezni so bile prvič obširneje usklajene na mednarodni ravni na prelomu 20. stoletja z več mednarodnimi sanitarnimi konvencijami zahodnih držav, ki so se osredotočale predvsem na nadzor bolezni, povezanih z Azijo in Srednjim vzhodom (kolera, kuga in rumena mrzlica). V mednarodnem pravu jih je poenotila ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije po drugi svetovni vojni.

Karantena kot postopek se ne uporablja samo na preprečevanje prenosa človeških bolezni med populacijami, temveč med drugim tudi za preprečevanje vnosa rastlinskih patogenov na ozemlje države preko trgovskih poti.

Glej tudi

• lazaret