Umivanje rok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Umivanje rok je osnovni in hkrati najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Poleg stalno prisotne mikrobne populacije se na koži rok občasno zadržuje tudi prehodna ali začasna mikrobna populacija. To sestavljajo mikroorganizmi, ki se na roke »prilepijo« ob stiku z drugimi predeli lastnega telesa, drugimi osebami ali okoljem. Prav ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja, ki jih zaradi poti prenosa imenujemo kar bolezni umazanih rok. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko to t. i. prehodno bakterijsko floro z naših rok odplaknemo in tako preprečimo pot prenosa mikroorganizmov ter s tem razvoj bolezni. V posameznih razvitih kulturah so že več tisoč let pred našim štetjem poznali različne higienske predpise, ki so jih vključevali v versko in socialno življenje. Med prvimi higienskimi zahtevami prepoznamo tudi obvezno umivanje rok. Staroindijski zapisi tako na primer predpisujejo umivanje rok pred jedjo, po jedi, po dotikanju trupel in nečistih predelov, po dotiku določenih delov telesa in pri preprečevanju širjenja bolezni, ki se prenašajo z dotikom. Podobne predpise najdemo pri Babiloncih, Perzijcih, Grkih in Rimljanih. Tudi danes imata umivanje in razkuževanje rok nadvse pomembno vlogo pri preprečevanju prenosa okužb v zdravstvu, živilstvu, farmacevtski industriji ter tudi v javnem in zasebnem življenju posameznika. Ta preprosti ukrep lahko zniža obolevnost in smrtnost, potrebna sta le vsestranska higienska vzgoja ter dosledno in natančno izvajanje. Čeprav se zavedamo pomembnosti umivanja rok, tega preprostega, vendar učinkovitega higienskega dejanja ne prakticiramo vedno in povsod, kadar bi bilo to treba, ali pa vsaj ne dovolj natančno in učinkovito. Pri umivanju rok je nadvse pomembno, da poznamo štiri temeljne dejavnike učinkovitega umivanja rok: '1.KDAJ si UMIVAMO ROKE 2.SREDSTVA za UMIVANJE 3.POSTOPEK (tehnika umivanja) 4.ČAS (koliko časa umivamo roke)'

Kdaj si UMIVAMO ROKE?[uredi | uredi kodo]

Kdaj umiti roke? Velja si zapomniti, da je treba roke umiti takoj, ko se umažejo. Doma ali na delovnem mestu jih je treba umivati pogosto in seveda pravilno. Umivamo jih po nečistih opravilih, pred izvajanjem čistih opravil ter vedno, kadar so vidno umazane. Še posebno skrbno umivamo roke pred pripravo jedi, pred jedjo, po uporabi sanitarij, po kihanju, kašljanju in dotikanju telesnih izločkov, po prijemanju živali ali živalskih iztrebkov, po stiku z bolnikom. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo, iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni in da z dotikanjem posameznih predelov telesa na ali v naše telo ne zanesemo mikroorganizmov. Še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok v času epidemij različnih obolenj.

Sredstva[uredi | uredi kodo]

Za umivanje rok uporabimo tekočo toplo pitno vodo ter ustrezno milo. Voda mora biti čista, po možnosti topla, saj je proces miljenja takrat učinkovitejši. Najustreznejše je tekoče milo, še posebno če milo uporablja več oseb. Prav tako ustrezno je tudi trdno milo v lističih za enkratno uporabo. Pri izbiri mila moramo biti pozorni, da to ni preagresivno; če je milo parfumirano, morajo biti vonjave prijetne, sicer je to lahko eden od razlogov za neumivanje rok. Pri uporabi tekočih mil moramo posebno pozornost nameniti vzdrževanju in čiščenju milnikov. Pred vsakokratnim polnjenjem je milnik treba temeljito očistiti in osušiti, saj je lahko tudi milo oziroma umazan milnik eden od virov mikrobne kontaminacije. Za sušenje rok so najprimernejše papirne brisače za enkratno uporabo, še posebno v javnih prostorih; ob umivalniku moramo namestiti pokrit koš za odpadke. V domačem okolju lahko za brisanje rok uporabljamo tudi bombažne brisače, pri tem pa je pomembno, da jih pogosto menjamo in peremo. Najpogosteje spregledani oziroma spuščeni predeli rok pri umivanju so konice prstov, palec in predel med prsti.

Postopek[uredi | uredi kodo]

Za učinkovito umivanje z rok vedno odstranimo ves nakit (prstane, ure itd.). Roke pred nanosom mila najprej omočimo. Najpomembnejše je, da namilimo in temeljito zdrgnemo vse predele rok: dlan, hrbet roke, medprstne prostore, konice prstov, posebej zanohtje in zapestje. Posebno pozorno umijemo palca, ki ju v procesu umivanja največkrat izpustimo. Roke milimo vsaj 10 do 15 sekund, bolj kot čas pa je pomembno, da namilimo vse predele rok in milo dobro speremo. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani medprstne prostore, posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje. Vsakega od naštetih gibov ponovimo tri- do petkrat. Z umitih rok temeljito speremo milo in roke dobro osušimo.

Čas[uredi | uredi kodo]

Čas umivanja rok je odvisen od procesa dela. Osnovno umivanje rok traja do 2 minuti, kadar pa umivanje med procesom dela večkrat ponavljamo, zadostuje od 15 do 30 sekund, kar je dovolj za odstranitev prehodne flore s fizikalno čistih rok. Čas umivanja je seveda odvisen od opravila, ki ga opravljamo, in vrste nečistoč na naših rokah. Pomembno je, da si za umivanje vzamemo dovolj časa, da je umivanje temeljito in zato učinkovito.

Sklep[uredi | uredi kodo]

Najpogosteje spregledani oziroma spuščeni predeli rok pri umivanju so konice prstov, palec in predel med prsti. Za učinkovito in pravilno umivanje rok moramo sam postopek ozavestiti in ga pravilno izvesti, da z umivanjem resnično zajamemo vse predele rok. Le tako bo naše umivanje rok učinkovito.