Placebo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Placebo (latinsko ugajal bom, iz placere ugajati) je snov, ali poseg, za katerega je prejemnik (ali izvajalec zdravljenja) prepričan, da bo nanj učinkoval blagodejno. Pričakovane pozitivne spremembe se lahko v določenih okoliščinah tudi realizirajo, kljub odsotnosti specifičnih kemičnih vplivov placebo substance. Razlog za nekatere učinke placebo efekta leži v vplivu možganov na telo preko številnih fizioloških mehanizmov (uravnavanje homornov, percepcija bolečine). Placebo učinek se najbolj izrazi pri subjektivnem doživljanju simptomov bolezni (stopnja bolečine, splošno počutje, glavoboli, depresija itd.) ter pri modifikaciji stanj na katere imajo možgani močan vpliv (krvni pritisk, anksioznost, dojemanje bolečine). Po drugi strani je placebo efekt odsoten pri stanjih na katere možgani nimajo vpliva oz. je ta vpliv zanemarljiv (zlomi, travmatske poškodbe, infekcije, rakava obolenja).[navedi vir]

Definicija[uredi | uredi kodo]

Placebo (sin. navidezno zdravilo) je indiferentni postopek ali farmakodinamično indiferentna snov, po videzu enaka zdravilu, ki se uporablja zaradi sugestivnega učinka pri zdravljenju ali v kontroliranem kliničnem poskusu. Tako zdravilo ne vsebuje aktivne substance, a zanj bolnik verjame, da je učinkovito. Lahko se nahaja v obliki tablet, ki vsebujejo sladkor (npr. laktozo), injekcij s fiziološko raztopino itd., podoben učinek pa lahko sproži tudi lažji operativni poseg.

V medicini ločimo več vrst placeba:

  • Pravi placebo - to so preparati, ki posnemajo zdravila, vendar ne vsebujejo zdravilne učinkovine. Običajno vsebujejo le mlečni sladkor ali škrob, lahko pa tudi barvila ali korigense okusa.
  • Nepravi placebo ali psevdoplacebo - vsebujejo učinkovino, ki pa v konkretnem primeru ne izkazuje znanstveno dokazanega delovanja. Bodisi je odmerek prenizek ali pa učinkovina nima specifičnega učinka pri obstoječi bolezni.
  • Psihoaktivni placebo - se uporabljajo kot kontrola pri nekaterih študijah zdravil. Nimajo zdravilnega učinka kot primerjalno zdravilo, marveč izkazujejo le njegove stranske učinke.

Nocebo[uredi | uredi kodo]

Pojem noceba (lat. škodoval bom) je bil prvič opisan leta 1961 in predstavlja nasprotje placeba. Strah pred znanimi neželenimi učinki zdravila ali splošen negativen odnos pacienta do terapije, lahko ojača specifične in nespecifične neželene učinke in tako negativno vpliva na zdravljenje. Pacient, ki ne verjame v učinkovitost terapije, lahko občuti poslabšanje simptomov. Nocebo učinek se lahko raziskuje na enak način kot placebo učinek, tj. kadar pripadniki kontrolne skupine, ki prejemajo inertno snov, poročajo o poslabšanju simptomov. [1]

Placebo učinek[uredi | uredi kodo]

Placebo učinek je nespecifčen psihofiziološki učinek, ki ga povzroči placebo preko simbolnega pomena aplicirane terapije. Stanje pacienta se lahko ob uporabi placeba izboljša že zato, ker pacient izboljšanje pričakuje. Pričakovanje igra pomembno vlogo pri placebo učinku – bolj kot posameznik verjame v pozitivne učinke zdravljenja, bolj verjetno je, da bo občutil izboljšanje.[2] V 60.. letih 19. stoletja je bilo ugotovljeno, da placebo izkazuje tudi merljive fiziološke učinke. V primeru, ko so preiskovanci mislili, da so vzeli poživilo, se jim je pospešil srčni utrip in povišal krvni tlak. Učinek placeba je bil nasproten v primeru, ko naj bi preiskovanci vzeli uspavalo. Še danes ostaja veliko vprašanj o medsebojnem vplivu psiholoških in fizioloških mehanizmov, ki prispevajo k placebo učinku, neodgovorjenih. Današnje tehnike slikanja možganov odpirajo vrata teoriji, ki pravi, da posameznikov način razmišljanja in njegova prepričanja ne vplivajo le na njegovo psihološko stanje, temveč da lahko tudi povzročijo dejanske biološke spremembe v telesu.[3] Besedna zveza placebo odziv (ang. placebo response) se navadno uporablja kot merilo za kvantifikacijo placebo učinka v kliničnih študijah.[4] Hróbjartsson in Gøtzsche sta pred leti objavila rezultate študije, ki so v nasprotju s trenutnim splošnim mnenjem o moči placebo učinka. Raziskovalca sta analizirala vseh 156 kliničnih študij, v katerih so zdravljenje primerjali s skupino, ki je prejemala placebo, in nezdravljeno skupino. Zanimalo ju je, ali je v placebo skupini prišlo do pomembnega izboljšanja v primerjavi z nezdravljeno skupino. Ugotovila sta, da v študijah, kjer so izzid opredelili kot izboljšano ali neizboljšano stanje, ni bilo statistično pomembne razlike med obema skupinama. Tudi v primerih, kjer so preiskovali objektivne izzide (npr. krvni tlak), ni bilo signifikantnega placebo učinka. Slednjega so opazili le v študijah, kjer so pacienti sami poročali o tem, ali se je stanje izboljšalo ali ne. Raziskovalca tako poročata, da nista našla dokazov o močnem učinku placeba[5]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Splošno je sprejeto, da mora za nastop placebo učinka, pacient verjeti v učinkovitost zdravila oz. terapije. Tako razmišljanje ni nujno pri uporabi zdravilnih učinkovin, kjer bo do učinka prišlo ne glede na odnos pacienta. Vprašanje, zakaj in kako nastane placebo učinek, ni le teoretične narave, temveč je močno vpleteno v klinično prakso in eksperimentalno vrednotenje terapevtskih posegov. Predlaganih je bilo več hipotez za razlago placebo učinka. Čeprav je njihov predmet poudarka lahko različen, se med sabo ne izključujejo.

Psihološke teorije[uredi | uredi kodo]

Teorija pričakovanja[uredi | uredi kodo]

Teorija pravi, da pacientova pričakovanja in prepričanost v pozitiven rezultat sprožijo placebo učinek. Specifična pričakovanja, ki so povezana z znanjem o pričakovanem zdravilu, načinu njegovega dajanja in zdravljeni bolezni, naj bi bila neposredno povezana s placebo učinkom.[6] Moč pričakovanja je bila prikazana v številnih raziskavah. V eni izmed njih so preiskovancu v vse štiri okončine subkutano (podkožno) injicirali alkaloid kapsaicin, ki povzroča žgoč občutek bolečine. Specifično pričakovanje analgezije so spodbudili z aplikacijo placebo kreme na enega od prizadetih delov, ob tem pa je bilo preiskovancem rečeno, da je v kremi močan lokalni anestetik. Preiskovanci so občutili zmanjšanje bolečine le na tretiranem delu, drugje pa sprememb v občutju bolečine ni bilo.[4]

Klasično pogojevanje[uredi | uredi kodo]

Teorija predvideva, da je placebo učinek pogojni refleks zaradi ponavljajočih se asociacij med pogojnim dražljajem (nevtralna komponenta npr. barva ali oblika učinkovitega zdravila) in brezpogojnim dražljajem (aktivni element, ki sproži terapevtski odziv). Na primer, bolniki z migrenami, ki navadno vzamejo aspirin (brezpogojni dražljaj) za odpravo bolečine (brezpogojni odziv), lahko barvo, obliko, celo okus tablete (pogojni dražljaj) povežejo z zmanjšanjem bolečine. Če bodo po večkratnih takih asociacijah prejeli placebo (po obliki in barvi enak aspirinu) ter navodilo, da jemljejo aspirin, se bo bolečina lahko resnično zmanjšala (pogojni odziv). Druge pogojne dražljaje lahko predstavljajo tudi injekcijske brizge, stetoskopi, bolnišnice, zdravniki... Če so ti večkrat asociirani z brezpogojnimi dražljaji, kot je npr. učinkovita terapija, lahko izzovejo klinično izboljšanje tudi, kadar so pacientu predstavljeni posamezno.[4]

Biokemično posredovanje učinka[uredi | uredi kodo]

Raziskovalci so želeli ugotoviti, kakšno dogajanje sledi na biokemijski ravni, potem ko pričakovanje ali klasično pogojevanje opravita svoje delo pri izvabljanju placebo učinka. Pri tem dogajanju bi lahko bili udeleženi hormoni, nevrotransmiterji in druge snovi. Možni kandidati so endorfini, dopamin, holecistokinin, serotonin in kateholamini. Trenutni dokazi potrjujejo le vlogo endorfinov in dopamina.Vloga ostalih je še slabo raziskana. Bilo je pokazano, da lahko analgetični učinek placeba izničimo z aplikacijo opioidnega antagonista naloksona, kar potrjuje domnevo, da placebo zmanjšuje bolečino s sproščanjem endorfinov. Druga raziskava je z uporabo pozitronske emisijske tomografije (PET) dokazala, da se kot odgovor na placebo v možganih bolnikov s Parkinsonovo boleznijo sprošča dopamin.[4]

Placebo učinek se pojavlja praktično v vseh medicinskih panogah, zato je malo verjetno, da bi lahko ena sama univerzalna teorija pojasnila vse te učinke. Nedavne raziskave kažejo, da je placebo učinek zapleten psihobiološki pojav, ki je posledica številnih nevrobioloških mehanizmov. Tako se mehanizem specifičnega odziva (npr. analgezije) razlikuje v odvisnosti od situacije.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Placebo se uporablja tako v raziskavah kot tudi v terapiji.

Klinične študije[uredi | uredi kodo]

Učinkovitost posameznega (novega) zdravila se pogosto ugotavlja z uporabo randomiziranih, dvojno slepih, s placebom kontroliranih kliničnih študij. Del oseb, ki sodeluje v raziskavi, prejme zdravilo, katerega učinkovitost se preiskuje, del pa placebo. S tako raziskavo se želi ugotoviti, ali je eksperimentalno zdravljenje boljše od »nespecifičnega«, ki ga predstavlja placebo. Razliko med izmerjeno učinkovitostjo v obeh skupinah lahko pripišemo delovanju zdravila. Dokaz, da je razlika med zdravilom in placebom statistično signifikantna in v prid zdravila, je eden najpomembnejših pogojev, ki se upošteva pri izdaji dovoljenja za promet zdravila. V randomiziranih študijah se posameznike naključno (npr. z žrebom) razdeli v skupine, da se zmanjša vpliv različnih znanih in neznanih faktorjev, ki bi lahko spremenili izzid. Študija je dvojno slepa, kadar poleg pacienta tudi zdravnik ne ve, ali pacient prejema zdravilo ali placebo. Na ta način se zmanjša vpliv pristranskosti (bias) na rezultat.

Terapija[uredi | uredi kodo]

Placebo učinek predstavlja večji ali manjši delež v vsaki uspešni terapiji. V primerjavi z odsotnostjo zdravljenja ima placebo signifikantno večji učinek, ki pa je signifikantno manjši od specifično delujočega zdravila. Vprašanje, ali je terapija s placebom sploh etična, ostaja odprto.[navedi vir] Placebo učinka po mnenju številnih znanstvenikov ne gre enačiti s spontanim izboljšanjem simptomov (ozdravitvijo), čeprav se domneva, da v obeh primerih potekajo podobni biokemični procesi. Pri spontani ozdravitvi organizem odstrani bolezen brez znane zunanje pomoči. Pri placebo učinku zunanji vplivi vzpodbudijo telo in povečajo moč zdravljenja. Tej teoriji nasprotuje mnenje, da je placebo učinek le posledica spontane remisije, naravnega nihanja simptomov in subjektivnega vpliva na rezultate s strani pacienta in zdravnika.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Učinek nocebo - MMC RTV SLO (Frekvenca x, na Valu 202)
  2. ^ Definition of Placebo Effect na MedicineNet. Pridobljeno 10.12.2008.
  3. ^ Nordenberg, T. (2000). »The healing power of placebos«. FDA Consumer Magazine.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 Cho, H.J. (2005). »Reviving the old sermon of medicine with the placebo effect«. Rev. Bras. Psiquiatr. 27 (4): 336-40
  5. ^ Hróbjartsson, A. & Gøtzsche, P.C. (2004). »Is the placebo powerless? Update of a systematic review with 52 new randomized trials comparing placebo with no treatment«. J. Intern. Med. 256: 91–100.
  6. ^ Papakostas, Y.G. & Daras, M.D. (2001). "Placebos, placebo effect, and the response to the healing situation: the evolution of a concept". Epilepsia 42 (12).  Besedilo "1614-25" ni upoštevano (pomoč)