Anoreksija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anoreksija
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10 R63.0
MKB-9 783.0
MeSH D000855

Anoreksija ali neješčnost pomeni odpor do hrane in je simptom številnih bolezni. Pogosto se pogovorno uporablja beseda anoreksija za nervozno anoreksijo (živčno hujšanje), ki kot tudi bulimija spada med motnje hranjenja. Za osebo, ki boleha za anoreksijo nevrozo je značilno, da pretirano nadzira svoje hranjenje. Zavrača vse vrste hrane ali pa le ogljikove hidrate in drugo hrano, za katere anoreksična oseba meni, da je visoko kalorična. Pri tem ne izgubi apetita, ampak lahko omeji količino zaužite hrane vse do stradanja, ker se boji, da bi se zredila. Anoreksična oseba ves čas misli na hrano, zbira kuharske recepte, sešteva kalorije, pripravlja hrano za druge, pri čemer se sama hrane niti ne dotakne, v pogostih primerih poleg tega, da zatre občutek lakote, še pretirano telovadi, tudi do več ur na dan. V večini primerov se bolezen pojavi v adolescenčnem obdobju, ni pa nujno. Pogosto sledi nekemu sprožilnemu dogodku, ki je lahko izguba ljubljene osebe, daljša odsotnost od doma in podobno. Najpogosteje se pojavi med 14. in 18. letom starosti.Osebi z anoreksijo je treba pomagati saj lahko oseba omedli ali celo umre.

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Neješčnost se pojavlja kot simptom pri številnih boleznih, na primer pri okužbah, raznih vrstah rakov, dolgotrajni zlorabi mamil ali pa je neješčnost čisto psihičnega izvora.

Največkrat je to strah pred povečano telesno težo.

Terapija[uredi | uredi kodo]

Terapija anoreksije pomeni odpravo vzroka, torej mora zdravnik najprej poiskati le-tega. Šele nato se zdravljenje zares prične.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]