Bulimija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bulimija (bulimia nervosa) je bolezen, ki spada med motnje hranjenja. Najpogosteje se pojavi med 16 in 27 letom starosti. V ospredju te bolezni je strah pred debelostjo. Bolniki neprestano mislijo na hrano, težo uravnavajo z bruhanjem, diuretiki in odvajali. Velika večina se jih tudi začne pretirano ukvarjati s športom, z namenom da bi zmanjšali težo. Občasno pa tudi lahko stradajo.
Bolnike,ki imajo bulimijo je težje diagnosticirati kot tiste obolele za anoreksijo, kajti bulemični bolniki so po navadi normalno hranjeni, včasih tudi debeli, redko pa imajo prenizko telesno težo. Oboleli jedo veliko hrane ,ki jo nato skrivaj izbruhajo. Največkrat si pri tem pomagajo s prsti in imajo zato na dorzalnih delih prstov poškodovano kožo zaradi stika z zgornjimi sekalci (Russelov znak). Zobozdravniki in podobni strokovnjaki ob načeti zobni sklenini lahko pomislijo na bulimijo.
Vsebina |
[uredi] Vzroki za bulimijo
Vzroki so predvsem psihične narave. Pomenben vzrok je ideal vitkosti, ker to v sodobni družbi predstavlja simbol uspešnosti, privlačnosti in samozavestnosti. Poznamo pa tudi fiziološke vzroke, eden od teh je disfunkcija hipotalamusa ter motnje v serotoninskem živčnem prenosu.
[uredi] Značilnosti bolezni
Izmenjujoča obdobja prenajedanje,imenujemo tudi volčja lakota, nato pa sledijo neustrezni načini zmanjševanja telesne teže. Oboleli pojedo velike količine hrane, hrana je visokokalorična, sestavljena predvsem iz maščob in ogljikovih hidratov. Bolniki se navadno sramujejo motnje hranjenja in jo skrivajo. Ob hranjenju jih preplavi občutek sproščenosti, niso več tako napeti, temu pa nato sledi občutek krivde.
Poznamo dva tipa bulemične nevroze:
- purgativni tip - obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov ter pretirana telesna aktivnost
- nepurgativni tip - obdobju prenajedanja sledi obdobje stradanja, odklanjanje hrane ter pretirana telesna aktivnost
[uredi] Zapleti pri bulemični nevrozi
- ustna votlina: zobna gniloba, erozija sklenine, zobobol, zatekle dlesni, gingivitis
- črevesje: neregulirana motilnost, diareja, zaprtje
- žrelo: zatekanje žlez, vnetje žrela in grla, težave z glasilkami, erozija, ulceracija, poškodbe, vnetje ezofagusa
- želodec: gastrektazija ,upočasnjeno praznjenje, ulkus
- trebuh: bolečine, krči, notranje krvavitve
- obraz: podkožne krvavitve, podočnjaki, razjede ustnih kotov, razpokane ustnice
- koža: žulji na hrbtni strani rok, odrgnjeni členki
- trebušna slinavka: pankreatitis, kronično vnetje - diabetes
- ledvice: vnetje, poškodbe
- srce: aritmija, bradikardija, nizek pulz
- telo: metabolična alkaloza, motnje v menstruaciji, dehidracija, osteoporoza, sinkopa, šibkost, glavoboli, nizek krvni tlak, izpadanje in cepljenje las, teževe z dihanjem
- vedenjski in psihični znaki: apatija, spreminjanje čustev in razpoloženja, občutek osamljenosti, nizko samospoštovanje, motnje spanja, težave s koncentracijo, obsedenost s hrano, anksioznost, depresivnost
[uredi] Zdravljenje
Osnova zdravljenja je psihioterapevtski pristop. Pomembno je predvsem da se kar najhitreje odkrije bolezen. Bolezen se zdravi predvsem psihiatrično.
