Virusi

Virusi
	; Virus herpesa simpleksa 1 (HSV-1)
Razvrstitev virusov
Skupina:	I - VII
Skupine
	I: dsDNA-virusi; II: ssDNA-virusi; III: dsRNA-virusi; IV: (+)ssRNA-virusi; V: (-)ssRNA-virusi; VI: ssRNA-RT-virusi; VII: dsDNA-RT-virusi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Preusmerjeno z Virus)

Skoči na: navigacija, iskanje

»Virus« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Virus (razločitev).

Vírus v biologiji predstavlja zelo majhen delec, ki povzroča nalezljive bolezni in se razmnožuje le v živih celicah, ki jih okuži, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Izraz »virus« je praviloma rezerviran za tvorbe, ki okužijo evkarionte (mednje sodijo vsi večcelični organizmi in številni enocelični organizmi z izoblikovanim celičnim jedrom), medtem ko se za tiste, ki okužijo prokarionte (bakterije in sorodni organizmi brez izoblikovanega celičnega jedra) uporablja izraz bakteriofag. Virusi so sestavljeni iz nukleinske kisline (DNK ali RNK), okrog katere je zaščitni ovoj iz beljakovin ali mešanice beljakovin in lipidov.

[uredi] Izvor virusov

Najverjetnejša domneva je, da so virusi z beljakovinskim ovojem, obdani osamosvojeni koščki dednega materiala bakterij, rastlin in živali.

[uredi] Etimologija

Beseda izhaja iz latinske virus, ki se nanaša na sluz, slino, strup ali druge škodljive snovi. V angleščini se je prvič pojavila leta 1392. Virulenten, iz latinske virulentus, strupen, izvira iz leta 1400. Pomen »povzročitelja nalezljive bolezni« je prvič zapisan leta 1728 pred odkritjem virusov rusko-ukrajinskega biologa Ivanovskega leta 1892. Pridevnik virusen izhaja iz leta 1948. Danes se izraz virus rabi za opis bioloških virusov, opisanih v članku, in kot metafora za druge parazitsko-reproduktivne stvari, kot so memi ali računalniški virusi (od leta 1972). Izraz virion se tudi rabi za posamezne nalezljive virusne delce.

[uredi] Vrste virusov

[uredi] Velikost virusov

Virusi so veliki 20 do 300 nm, pod ločljivostjo svetlobnega mikroskopa - vidimo jih samo z elektronskim mikroskopom.

[uredi] Delovanje virusov

rastlinske viroze lahko povzročajo odsotnost klorofila, kodranje in zvijanje listov ter razvoj šišk.
živalske viroze: ošpice, vodene koze, herpes (mehurčki na ustnici, ki se pojavijo ob padcu odpornosti), pasovec, steklina (prenašajo večinoma divje živali, nevarna tudi za človeka), hepatitis (napada jetra), meningitis (vnetje možganskih ovojnic, prenašalci so klopi), gripa, AIDS, bradavice, nekatera rakasta obolenja.