Pasovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pasovec
Herpes zoster
Klasifikacija in zunanji viri

Izpuščaji pri pasovcu na vratu in ramenu
MKB-10 B02
MKB-9 053
DiseasesDB 29119
MedlinePlus 000858
eMedicine med/1007 derm/180 emerg/823 oph/257 ped/996

Pasovec ali herpes zoster je akutno vnetje perifernih živcev, ki jo pri odraslih povzroči virus noric (humani herpesvirus 3). Ta virus sodi v družino Herpesviridae in z njim se običajno okužijo otroci ter tako zbolijo za noricami. Virus nato ostane v telesu ter lahko pri odraslih ob oslabitvi imunskega sistema povzroči pasovec. Bolezen se pogosteje pojavlja pri osebah z malignimi in hudimi kroničnimi boleznimi, predvsem pri zdravljenju z imunosupresivi in pri drugače imunsko oslabelih (npr. zaradi okužbe s HIV).

Povzročitelj[uredi | uredi kodo]

Povzročitelj je virus noric in je soroden virusu herpesa simpleksa, ki povzroča mehurčaste izpuščaje na koži in sluznicah, običajno v obliki labialnega herpesa (ocvirek).

Okoli 90 % populacije v Evropi, stare nad 14 let, je prebolelo norice in prenaša virus. Virus le redko povzroči smrt (ogroženi so starejši ljudje, nosečnice in bolniki, pri katerih pride do sekundarne okužbe), kar kaže na dobro prilagojenost virusa na človeka kot na svojega gostitelja. Smrt gostitelja virusu namreč ne koristi, saj je njegovo razmnoževanje vezano na gostitelja.

Prenašanje[uredi | uredi kodo]

Po prvi okužbi se pri zdravem človeku pojavi bolezen, znana kot norice oziroma vodene koze. V času bolezni je posameznik zelo kužen; virus se prenaša zlasti kapljično, pa tudi kontaktno. Čeprav je bolnik načeloma nadaljnje življenje imun na ponovno okužbo, pa virus tudi po tem, ko norice minejo, ostane prisoten v telesu. Kadarkoli v kasnejšem življenju lahko zaradi zmanjšane odpornosti organizma znova »pride na plano«. Virus sicer miruje v živčnih vozlih ob hrbtenjači, v tako imenovanih spinalnih ganglijih ter v ganglijih možganskih živcev. Pasovec zato ni okužba v dobesednem pomenu, marveč ponovna aktivacija virusa noric. Bolnik s pasovcem je sicer kužen, a je verjetnost okužbe majhna.

Simptomi[uredi | uredi kodo]

Izpuščaji pri pasovcu na prsnem košu

Vnetje živcev je posledica aktivacije »skritih« virusov. Pojavi se pekoč občutek in deloma močne bolečine na kožnem območju, ki ga prizadet živec oživčuje. Prisotna je lahko tudi blaga vročina ter splošno slabo počutje. Pred glavnim izbruhom bolniki velikokrat tožijo o bolečinah v križu, zobobolu ... Dva do tri dni po prvih bolečinah se začnejo pojavljati izbočeni, rdeči izpuščaji, ki se kasneje spremenijo v mehurje. Mehurji so napolnjeni z bistro ali belo tekočino, ki je kužna. Čez čas mehurji razpočijo, nastanejo kraste ter nato izginejo po okoli 1-4 tednih brez posledic. Mehurčki včasih postanejo krvavi (hemoragični) in odmrli (gangrenozni), katerim pogosto sledijo brazgotine. Izpuščaji so načeloma močno lokalizirani, saj se pojavljajo na območjih, ki jih oživčuje prizadet živec. Navadno se pojavijo le na eni polovici telesa. V nekaterih primerih se izpuščaji sploh ne pojavijo. Izpuščaji pa se obojestransko oziroma po celem telesu pojavljajo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom.

Najpogosteje je prizadeta koža prsnega koša, redkeje tudi na okončinah. Med pogostejše zaplete spada postherpetična nevralgija, se pravi, da bolnik v predelu, kjer je izbruhnil pasovec, občuti bolečine še po tem, ko je bolezen že ozdravljena. Če je prizadet obrazni živec, se lahko pojavi tudi začasna ohromelost predela obraza ali izguba okusa. Pri prizadetem očesnem živcu (zoster ophtalmicus) je lahko posledica tudi oslepitev, ker pride do zabrazgotinjenja roženice. Kadar je prizadet slušni živec, pa lahko pride do naglušnosti ali vrtoglavic (Menierov sindrom).

Spremembe pri pasovcu lahko spominjajo na okužbo s herpes simpleks virusom, v začetku bolezni so lahko podobne erizipelu, generalizirane oblike pa klinično ni mogoče razlikovati od noric.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Okužbo z virusom noric lahko zdravimo s protivirusnimi zdravili (aciklovir, valaciklovir ...). V zelo hudih primer se lahko zdravilo daje intravensko. Navadno se daje tudi močno protibolečinsko zdravilo. Lokalno se lahko daje hladne obkladke fiziološke raztopine ali tekoči puder, pri sekundarni okužbi z bakterijami pa antibiotična mazila.