Aids

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno z AIDS)
Skoči na: navigacija, iskanje
Akvirirani imunski deficitni sindrom (AIDS)
Klasifikacija in zunanji viri

Rdeči trak je svetovno znamenje solidarnosti z osebami, okuženimi z virusom HIV, in osebami, obolelimi za aidsom.
MKB-10 B24.
MKB-9 042
DiseasesDB 5938
MedlinePlus 000594
eMedicine emerg/253

Aids ([ájts] ali akvirírani imúnski deficítni sindróm; angleško Acquired Immune Deficiency Syndrome, tudi sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti) je definiran kot skupek simptomov in infekcij, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z virusom HIV [1] in podobnih virusov pri drugih živalskih vrstah (SIV, FIV itd.). V pozni fazi je okuženi dovzeten za oportunistične okužbe in tumorje.

Okužbo lahko obvladamo, ne pa tudi ozdravimo z antiretrovirusnim zdravljenjem. S tem zmanjšamo tako smrtnost kot zbolevnost ob okužbi s HIV, vendar pa so v marsikateri državi zdravila le stežka dosegljiva in za bolnike predraga.[2] Stigmatizacija HIV/AIDS je hujša kot pri kateri koli drugi življenjsko nevarni bolezni in ne prizadeva le bolnikov, temveč tudi tiste, ki skrbijo zanje.

HIV in sorodne bolezni se prenašajo z neposrednim stikom sluznice ali krvi s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo HIV, npr. krvjo, spermo, nožničnim izcedkom, predsemensko tekočino in materinim mlekom.[3][4] Do tega prenosa lahko pride pri analnem, vaginalnem ali oralnem spolnem občevanju; transfuzijah krvi, z uporabo okuženih podkožnih igel tako v zdravstvenih ustanovah kot med uživalci mamil; z matere na otroka, med nosečnostjo, rojstvom ali z dojenjem; ter ob drugačni izpostavitvi kateri izmed zgoraj naštetih telesnih tekočin.

Po doslej znanih podatkih se je aids najverjetneje razvil v podsaharski Afriki v 20. stoletju, zdaj pa ima razsežnosti svetovne epidemije.[5] Po podatkih Skupnega programa Združenih narodov za HIV/aids (UNAIDS) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je od 5. junija 1981 zaradi aidsa umrlo več kot 25 milijonov ljudi, kar pomeni, da je aids med najbolj uničujočimi epidemijami v zapisani zgodovini. Samo leta 2005 je aids zahteval nekje med 2,4–3,3 milijona življenj, od tega več kot 570.000 otrok.[5]

V letu 2007 je na svetu živelo 33,2 milijona okuženih in za posledicami aidsa je umrlo le v tem letu 2,1 milijona ljudi (nekoliko več od celotnega prebivalstva Slovenije), od tega 330.000 otrok. Več kot tri četrtine smrtnih primerov je bilo v podsaharski Afriki[6] Aids so prvič prepoznali na ameriškem Centru za nadzor in preprečevanje bolezni v letu 1981, v začetku 80-ih pa so ameriški in francoski znanstveniki identificirali tudi povzročitelja, virus HIV.[7]

Čeravno lahko z zdravili upočasnimo in vsaj za določen čas zaustavimo potek bolezni, ne obstaja nobeno zdravilo, ki bi okužbo odpravilo in ne cepivo, ki bi pred njo ščitilo. Protivirusna zdravila znižujejo umrljivost in obolevnost, a so draga in niso dosegljiva vsemu svetovnemu prebivalstvu.[2] Preprečevanje okužbe je poglavitno pri nadzoru epidemije aidsa in z namenom zaviranja širitve virusa zdravstvene organizacije dosledno promovirajo varno spolnost in enkratno uporabo igel pri intravenskem uživanju mamil.

Vsebina

[uredi] Potek bolezni

Okužba z virusom HIV poteka v 4 fazah:

[uredi] Akutna faza

Dva do štiri tedne po okužbi se lahko pojavijo simptomi, podobni kot pri gripi (vročina, nočno potenje, zatečene bezgavke, slabost ...). Zaradi nespecifičnosti jih bolniki bodisi spregledajo bodisi zamenjajo za gripozno obolenje, pri nekaterih pa se akutna faza sploh ne izrazi.

Diagnostika v času akutne faze je možna s preskusom na virusno RNK s pomočjo reverzne verižne reakcije s polimerazo.

[uredi] Latentna faza

Akutni fazi sledi latentna faza, ko se virus v telesu množi, a ne povzroča simptomov. Traja 9–11 let. Obstajajo tudi bolniki, ki že po nekaj mesecih po okužbi razvijejo aids, pri nekaterih pa kljub okužbi v 80. letih in brez terapije HAART do danes bolezen ni napredovala.[8]

[uredi] Faza ARC

Ob koncu latentne faze se ponovno pojavijo simptomi, podobni tistim v akutni fazi, vendar ne minejo. To fazo okužbe imenujemo ARC (angl.(A)ids (R)elated (C)omplex).

[uredi] Faza aidsa

Pri bolniku, okuženem s HIV-om, postavimo diagnozo aidsa, če so prisotne določene sekundarne okužbe ali zločeste novotvorbe, ki jih štejemo med tako imenovane aids definirajoče bolezni. Gre zlasti za okužbe, ki se jim posameznik z zdravim imunskim sistemom uspešno zoperstavi. Merilo prizadetosti imunskega sistema je število celic pomagalk (CD4) v krvi. Običajno se pri vrednostih 200–400 / µl uvede protivirusna terapija, ki zavira izbruh aidsa.

[uredi] Simptomi

Graf, ki prikazuje povprečno število kopij virusa HIV (virusno breme) in število celic CD4 pri nezdravljenem okuženem bolniku. (modra krivulja = število CD4 na mm³ krvi; rdeča krivulja = število kopij virusa na ml krvne plazme

Za simptome, ki se pojavijo pri bolnikih z aidsom je značilno, da se pri posameznikih z normalno delujočim imunskim sistemom ne pojavijo; večinoma gre za okužbe z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci, ki jih normalno imunski sistem zatre. Pri bolnikih z aidsom so pogoste te tako imenovane oportunistične okužbe.[9] Virus HIV prizadete malodane vse organske sisteme. Okuženi imajo tudi večje tveganje za pojav nekaterih vrst raka, na primer Kaposijevega sarkoma, limfomov ter pri bolnicah raka materničnega vratu. Prav tako se pogosto pojavijo sistemski znaki okužbe, kot so vročina, potenje, zatečene bezgavke, slabotnost, izguba telesne teže ...[10][11] Oportunistične okužbe, ki se pojavijo zaradi okužbe s HIV-om, so odvisne tudi od zemljepisnega območja in od prevalence določenih povzročiteljev na tem območju.

[uredi] Okužbe dihal

Pri aidsu se pogosto pojavi pnevmocistoza, pljučnica, ki jo povzroči mikroorganizem Pneumocystis carinii in je pri zdravih posameznikih redka. Pojavi se zlasti tedaj, ko število celic CD4 pade pod vrednost 200/µL krvi. Nekoč je bila pnevmocitoza pogost zaplet pri aidsu, ki je povzročil smrt, in je v nerazvitem svetu, kjer ni učinkovite diagnoze, zdravljenja in preprečevanja, še vedno pogosto prva indikacija, na osnovi katere diagnosticirajo aids.[12]

Naslednja okužba dihal, ki ogroža bolnike z aidsom, je jetika (tuberkuloza), in se lahko pojavi že v zgodnji fazi okužbe. Sicer obstajajo učinkovita zdravila, a težavo predstavlja multipla rezistenca (odpornost na večje število antibiotikov). V zgodnji fazi okužbe (število CD4 >300/µL krvi) se kaže zlasti kot pljučna tuberkuloza (sušica), v napredovani fazi pa zlasti kot sistemska okužba, ki prizadene kostni mozeg, kosti, sečila, prebavila, jetra, bezgavke in osrednje živčevje.[13]

[uredi] Okužbe prebavil

Pogosta so vnetja požiralnika (ezofagitis), ki jo povzroči okužba s kandidami, virusom herpesa simpleksa 1 ali citomegalovirusom. V redkih primerih je povzročitelj mikobakterija.[14]

Kronične driske so posledica:

Driska je lahko tudi posledica primarne okužbe z virusom HIV.

[uredi] Nevrološki in psihiatrični simptomi

Okužba s HIV-om lahko povzroči razne nevropsihiatrične motnje, bodisi zaradi dovzetnosti živčevja do drugih okužb ali pa kot posledica same okužbe z virusom HIV.

Toksoplazmozo povzroča enoceličar, ki prizadene možgane in povzroči encefalitis, lahko pa okuži tudi oči in pljuča.[15]

Kriptokokni meningitis je okužba možganskih ovojnic z glivo Cryptococcus neoformans in lahko povzroči vročino, glavobole, izčrpanost, slabost, bruhanje. Lahko se pojavijo tudi krči in zmedenost. Če ga ne zdravimo, je lahko smrten.

Progresivna multifokalna levkoencefalopatija (PML) demielinizirane predele v možganih. Zaradi okvare mielina, ki obdaja živčna vlakna, je moten prenos živčnih impulzov. Povzroča jo virus JC. Hitro napreduje in običajno povzroči smrt nekaj mesecev po diagnozi.[16]

Okužba s HIV-om lahko sproži tudi demenco zaradi presnovne encefalopatije. Makrofagi in mikroglija v možganih so aktivirani zaradi okužbe z virusom HIV in izločajo nevrotoksine.[17]

[uredi] Novotvorbe

Kaposijev sarkom

Pri bolnikih, okuženih s HIV-om, je znatno povečana incidenca nekaterih vrst raka, kar je zlasti posledica sekundarnih okužb z onkogenimi DNK-virusi, zlasti z virusom Epstein-Barr, virusom KSHV (angl. Kaposi's sarcoma-associated herpesvirus) in humanim virusom papiloma (HPV).[18][19]

Kaposijev sarkom je najpogostejša oblika raka pri okuženih z virusom HIV. V letu 1981 je bil ravno pojav tega raka pri mladih istospolnih moških eden od prvih znakov nove epidemije. Povzroča ga gamaherpesvirus KSHV in se kaže na koži v obliki vijoličastih vozličev, lahko pa prizadene tudi usta, prebavila in pljuča.

Tudi limfomi (na primer Burkittov limfom) se pri okuženih s HIV-om pojavljajo pogosteje. Glavna povzročitelja sta virus Epstein-Barr in KSHV.

Pri ženskah, okuženih z virusom HIV, se pride pogosteje do vznika raka materničnega vratu, ki ga povzrča virus HPV.[20]

Večje tveganje je tudi za pojav drugih novotvorb, na primer Hodgkinovega limfoma, rak zadnjika in danke. Pojavnost nekaterih vrst raka (na primer raka dojke ali debelega črevesa) pri okuženih s HIV-om ni povišana.

Uporaba terapije HAART je v razvitem svetu znižala incidenco novotvorb, povezanih z aidsom.

[uredi] Zdravljenje

Glej tudi protiretrovirusna zdravila.

Cepiva proti okužbi z virusom HIV ali zdravila, ki bi popolnoma pozdravila okužbo s HIV-om ali aids, zaenkrat še ne poznamo. Edina poznana ukrepa za preprečevanje okužbe je izogibanje izpostavljenosti ali protiretrovirusna terapija takoj po visoko tvegani izpostavljenosti (imenovana preprečevanje po izpostavljenosti, angl. post-exposure prophylaxis).[21] Preprečevanje po izpostavljenosti se izvaja s strogo štiritedensko shemo odmerjanja zdravil in povzroča zelo neprijetne neželene učinke (driska, utrujenost, siljenje na bruhanje, izčrpanost).[22]

[uredi] Protivirusno zdravljenje

Kemijska zgradba abakavira – nukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze.

Za zdravljenje okužb z virusom HIV se uporablja t. i. visoko aktivna protiretrovirusna terapija (angl. highly active antiretroviral therapy = HAART).[23] Uvedena je bila leta 1996, ko so predstavili prvo visoko aktivno protiretrovirusno zdravilo iz skupine zaviralcev proteaze.[2] Sedanja optimalna oblika HAART sestoji iz kombinacije najmanj treh zdravil iz najmanj dveh različnih skupin protiretrovirusnih zdravil.

Običajni režim zdravljenja sestoji iz dveh nukleotidnih zaviralcev reverzne transkriptaze ter enega zaviralca proteaze ali nenukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze. Smernice priporočajo posebej intenzivno zdravljenje pri otrocih, ker pri njih okužba nasplošno hitreje napreduje in ker iz laboratorijskih parametrov pri otrocih težje napovedujemo napredovanje bolezni.[24] V razvitem svetu, kjer je na voljo HAART, zdravniki spremljajo virusno breme, število celic CD4 in hitrost padanja njihovega števila ter se na podlagi teh podatkov odločajo o začetku zdravljenja.[25] Zdravljenje se priporoča pri sicer asimptomatski okužbi, če število celic CD4 pade na vrednost 200–500 na mikroliter krvi, vendar lahko še zgodnejše zdravljenje (pri vrednosti 350 celic/mikroliter) znatno zmanjša tveganje smrti.[26]

[uredi] Opombe in reference

  1. ^ Marx, J. L. (1982). "New disease baffles medical community" (v v angleščini). Science 217 (4560): 618–621. PubMed. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Palella, F. J. Jr, Delaney, K. M., Moorman, A. C., Loveless, M. O., Fuhrer, J., Satten, G. A., Aschman and D. J., Holmberg, S. D. (1998). "Declining morbidity and mortality among patients with advanced human immunodeficiency virus infection. HIV Outpatient Study Investigators" (v v angleščini). N. Engl. J. Med 338 (13): 853–860. PubMed. 
  3. ^ Divisions of HIV/AIDS Prevention (2003). HIV and Its Transmission (v angleščini). Centers for Disease Control & Prevention. Pridobljeno dne 2006-05-23.
  4. ^ San Francisco AIDS Foundation (2006-04-14). How HIV is spread (v angleščini). Pridobljeno dne 2006-05-23.
  5. ^ 5,0 5,1 UNAIDS (2006). "Overview of the global AIDS epidemic" (v v angleščini) (PDF). 2006 Report on the global AIDS epidemic. http://data.unaids.org/pub/GlobalReport/2006/2006_GR_CH02_en.pdf. Pridobljeno 2006-06-08. 
  6. ^ UNAIDS (2007). "Practical Guidelines for Intensifying HIV Prevention" (v v angleščini) (PDF). Practical Guidelines for Intensifying HIV Prevention. http://data.unaids.org/pub/Manual/2007/20070306_prevention_guidelines_towards_universal_access_en.pdf. Pridobljeno 31. 3. 2008. 
  7. ^ Gallo RC (2006). "A reflection on HIV/AIDS research after 25 years". Retrovirology 3: 72. doi:10.1186/1742-4690-3-72. PMID 17054781. http://www.retrovirology.com/content/3//72. 
  8. ^ http://www.iht.com/articles/2005/05/04/healthscience/snlive.php?page=2.
  9. ^ Holmes CB, Losina E, Walensky RP, Yazdanpanah Y, Freedberg KA (2003). "Review of human immunodeficiency virus type 1-related opportunistic infections in sub-Saharan Africa". Clin. Infect. Dis. 36 (5): 656–662. PMID 12594648. 
  10. ^ Guss DA (1994). "The acquired immune deficiency syndrome: an overview for the emergency physician, Part 1". J. Emerg. Med. 12 (3): 375–384. PMID 8040596. 
  11. ^ Guss DA (1994). "The acquired immune deficiency syndrome: an overview for the emergency physician, Part 2". J. Emerg. Med. 12 (4): 491–497. PMID 7963396. 
  12. ^ Feldman C (2005). "Pneumonia associated with HIV infection". Curr. Opin. Infect. Dis. 18 (2): 165–170. PMID 15735422. 
  13. ^ Decker CF, Lazarus A (2000). "Tuberculosis and HIV infection. How to safely treat both disorders concurrently". Postgrad Med. 108 (2): 57–60, 65–68. PMID 10951746. 
  14. ^ 14,0 14,1 Zaidi SA, Cervia JS (2002). "Diagnosis and management of infectious esophagitis associated with human immunodeficiency virus infection". J. Int. Assoc. Physicians AIDS Care (Chic Ill) 1 (2): 53–62. PMID 12942677. 
  15. ^ Luft BJ, Chua A (2000). "Central Nervous System Toxoplasmosis in HIV Pathogenesis, Diagnosis, and Therapy". Curr. Infect. Dis. Rep. 2 (4): 358–362. PMID 11095878. 
  16. ^ Sadler M, Nelson MR (1997). "Progressive multifocal leukoencephalopathy in HIV". Int. J. STD AIDS 8 (6): 351–357. PMID 9179644. 
  17. ^ Gray F, Adle-Biassette H, Chrétien F, Lorin de la Grandmaison G, Force G, Keohane C (2001). "Neuropathology and neurodegeneration in human immunodeficiency virus infection. Pathogenesis of HIV-induced lesions of the brain, correlations with HIV-associated disorders and modifications according to treatments". Clin. Neuropathol. 20 (4): 146–155. PMID 11495003. 
  18. ^ Boshoff C, Weiss R (2002). "AIDS-related malignancies". Nat. Rev. Cancer 2 (5): 373–382. PMID 12044013. 
  19. ^ Yarchoan R, Tosatom G, Littlem RF (2005). "Therapy insight: AIDS-related malignancies — the influence of antiviral therapy on pathogenesis and management". Nat. Clin. Pract. Oncol. 2 (8): 406–415. PMID 16130937. 
  20. ^ Palefsky J (2007). "Human papillomavirus infection in HIV-infected persons". Top HIV Med 15 (4): 130–3. PMID 17720998. 
  21. ^ Hamlyn E, Easterbrook P (August 2007). "Occupational exposure to HIV and the use of post-exposure prophylaxis". Occup Med (Lond) 57 (5): 329–36. doi:10.1093/occmed/kqm046. PMID 17656498. 
  22. ^ A Pocket Guide to Adult HIV/AIDS Treatment February 2006 edition. Department of Health and Human Services (februar 2006). Pridobljeno dne 1. 9. 2006.
  23. ^ A Pocket Guide to Adult HIV/AIDS Treatment February 2006 edition. Department of Health and Human Services (February 2006). Pridobljeno dne 1. 9. 2006.
  24. ^ Guidelines for the Use of Antiretroviral Agents in Pediatric HIV Infection (PDF). Department of Health and Human Services Working Group on Antiretroviral Therapy and Medical Management of HIV-Infected Children (2005-11-03). Pridobljeno dne 17. 1. 2006.
  25. ^ Guidelines for the Use of Antiretroviral Agents in HIV-1-Infected Adults and Adolescents (PDF). Department of Health and Human Services Panel on Clinical Practices for Treatment of HIV Infection (6. 10. 2005). Pridobljeno dne 17. 1. 2006.
  26. ^ Predloga:Cite doi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Aids
Wikislovar vsebuje članek o temi: Aids
  • Projekt VIRUS – zdravstveno-vzgojni preventivni program , namenjen boju proti širjenju okužbe s HIV, stigmatizaciji in diskriminaciji okuženih, ter osveščanju mladih o varni in zdravi spolnosti.
  • Testiraj se! – Informacije o virusu HIV/AIDS, načinih prenašanja, seznam testirnih mest po Sloveniji, pogosta vprašanja, načini zdravljenja, preventivna zaščita, statistični podatki o okuženih ...

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Aids&oldid=3346876«
Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih