Ošpice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ošpice
Klasifikacija in zunanji viri

Koža bolnika tri dni po okužbi
MKB-10 B05
MKB-9 055
DiseasesDB 7890
MedlinePlus 001569
eMedicine derm/259 emerg/389 ped/1388
MeSH D008457

Óšpice (latinsko morbilli) so nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic iz rodu morbilivirusov in družine paramiksovirusov.

Virus se prenaša kapljično z okuženimi izločki ust in nosu. Virus se lahko prenese neposredno (na primer med poljubljanjem) ali posredno prek kužnih delčkov v izkihanem ali izkašljanem zraku. Ošpice so zelo nalezljive – v istem gospodinjstvu z bolnikom zboli 90 % oseb, ki niso imune, torej, ki niso že v preteklosti prebolele bolezni ali ki niso cepljene.

Inkubacijska doba bolezni znaša 4–10 dni in v tem času simptomi ne nastopijo. Bolnik je kužen v času od pojava prvih simptomov ter še 3–5 dni po tem, ko nastopijo prvi izpuščaji.

Poročila o pojavu ošpic segajo vsaj v 7. stoletje pr. n. št., prvi znanstveni dokazi pa so iz časov, ko je perzijski zdravnik Ibn Razi (860-932) prvi opisal ošpice ter jih razločil od noric. V zadnjih 150 letih so ošpice povzročile okoli 200 milijonov smrti po vsem svetu.[1] Leta 1954 je David Edmonston prvi izoliral virus ošpic pri enajstletnem dečku ter jih namnožil na tkivni kulturi piščančjega zarodka. Prvo odobreno cepivo je prišlo na trg leta 1963.

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Pred uvedbo cepljenja so zbolevali zlasti dojenčki in majhni otroci v gosto naseljenih mestnih okoljih, pri katerih je tveganje za zaplete večje. V manj gosto naseljenih predelih z nizko precepljenostjo se je bolezen pojavljala med predšolskimi in osnovnošolskimi otroci. V času visoke precepljenosti so se ošpice pojavljajo pri mladostnikih in mlajših odraslih, ki niso bili cepljeni in niso predhodno preboleli okužbe.[2]

V Sloveniji so se leta 2010 zopet pojavile ošpice, po tem, ko več kot 10 let ni bilo okužb. V letu 2011 je bilo prijavljenih 22 primerov okužb z ošpicami. Sicer je zaradi obveznosti cepljenja v Sloveniji precepljenost prebivalstva dovolj visoka, da ovira kroženje virusa med prebivalstvom. Ker nasprotovanje obveznemu cepljenju narašča, lahko pričakujemo v Sloveniji večjo pojavnost ošpic. Izbruhi ošpic se lahko namreč pojavljajo v populaciji, kjer je občutljivih za ošpice (tistih, ki niso bili cepljeni in v preteklosti še niso zboleli za ošpicami) celo manj kot 10 % prebivalstva.[2]

Simptomi[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši simptomi so vročina, ki traja vsaj tri dni, kašelj, nahod in vnetje veznice (konjuktivitis). Vročina lahko preseže tudi 40 °C. Preden izbruhnejo izpuščaji, se v ustih pojavijo Koplikove pege, belkaste lise na ustni sluznici, ki so značilne le za ošpice, vendar v vseh primerih niso opazne.

Značilen makulopapulozen izpuščaj se pojavlja po glavi, trupu in udih. Pojavi se nekaj dni po začetku povišane temperature. Prvi izpuščaji se pojavijo praviloma na glavi ter se širijo po vsem telesu in povzročajo srbež. Sprva so izpuščaji rdeči, nato pa postanejo rjavi, preden izginejo.

Diagnoza in zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Klinična diagnoza je potrjena, če traja vročina vsaj tri dni, ob tem pa je prisoten vsaj eden od treh simptomov - kašlja, nahoda ali vnetja veznice. Diagnostično pomembne so tudi Koplikove pege.

Laboratorijsko se lahko diagnoza potrdi z dokazom specifičnih protiteles IgM ali izolacijo virusne RNK iz vzorca iz dihal.

Močan diagnostičen dokaz je tudi stik bolnika z osebo, ki je bila okužena z ošpicami.

Pri ošpicah, ki ne povzročajo zapletov, se ne uporabljajo protivirusna zdravila. Bolnik običajno ozdravi brez komplikacij; potreben je le počitek. Dajejo se le zdravila za lajšanje težav, predvsem antipiretiki za nižanje telesne temperature.

Cepljenje[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji so obvezno cepljenje z enim odmerkom cepiva uvedli leta 1968, od leta 1979 pa se je izvajalo z dvema odmerkoma. Od leta 1990 se uporablja kombinirano cepivo proti ošpicam, rdečkam in mumpsu v dveh odmerkih.[3] Uporablja se kombinirano cepivo z živimi oslabljenimi virusi. Prvi odmerek otrok prejme v starosti od 12 do 18 mesecev, drugi odmerek pa pri 5 do 6 let.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Torrey EF and Yolken RH. 2005. Their bugs are worse than their bite. Washington Post, 3. april, str. B01.
  2. ^ 2,0 2,1 Sočan M., Mrvič T.: Ošpice – izziv v okoljih z visoko precepljenostjo, Infektološki simpozij 2012, Ljubljana 2012, str. 48–54.
  3. ^ Kraigher A.: Pregled cepljenj v Sloveniji, Infektološki simpozij 2012, Ljubljana 2012, str. 40–46.
  4. ^ Kraigher A., Ihan A., Avčin T.: Cepljenje in cepiva, SZD, Inštitut za varovanje zdravja, 2011.