Nedohranjenost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nedohranjenost
Klasifikacija in zunanji viri

Oranžni trak je svetovno znamenje za nedohranjenost.
MKB-9 263.9
eMedicine ped/1360
MeSH D044342

Nedohranjenost, podhranjenost ali malnutricija je telesna oslabelost zaradi premajhne in/ali nekakovostne prehrane. Nedohranjenost nastopi, kadar je dnevna poraba energije višja kot vnos energije v obliki hrane. Pri odraslem človeku znaša povprečna dnevna energijska poraba okoli 9000 kilojoulov. V deželah v razvoju zaužije odrasel človek v povprečju 6400 kilojoulov energije. Dnevna poraba energije je sicer odvisna od posameznikove višine, spola, starosti in telesne dejavnosti. V svetovnem merilu je ob trenutni proizvodnji hrane na voljo le 1740 kilojoulov energije dnevno na posameznika. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v razvitem svetu prisotna prenahranjenost.

Nedohranjenost ni le posledica premajhnih količin zaužite hrane, marveč velikokrat tudi nekakovostnih obrokov (na primer hrana, ki ne vsebuje beljakovin). Posledice nedohranjenosti so marazem, kvašiorkor in druge bolezni. Prihaja do oslabitve notranjih organov, pri hujših oblikah nedohranjenosti sta prizadeta tudi krvožilje in imunski sistem. Zaradi padca odpornosti so zato zlasti pri nedohranjenih otrocih pogoste infekcijske bolezni.

Nedohranjenost v revnih deželah[uredi | uredi kodo]

Države po deležu nedohranjenega prebivalstva, po podatkih United Nations World Food Programme

Nedohranjenost je pogosta zdravstvena težava zlasti v državah v razvoju. Za to je kriv niz različnih razlogov:

V večini primerov je prisotnih več od zgoraj navedenih vzrokov. V državah tretjega sveta umre predvidoma dnevno 20.000-100.000 ljudi zaradi neposrednih ali posrednih posledic nedohranjenosti. Točni podatki niso dosegljivi, saj vlade teh držav ne navajajo dosledno natančnih vzrokov smrti.

Diagnosticiranje[uredi | uredi kodo]

Sodelavci dobrodelne organizacije Zdravniki brez meja uporabljajo za takojšnjo diagnozo nedohranjenosti meritev obsega nadlakti. Te metode se poslužujejo zlasti pri otrocih in če je obseg otrokove nadlakti manjši od 12,5 centimetra, zdravnik diagnosticira nedohranjenost. Otroka v tem primeru sprejmejo v poseben center, kjer skrbijo za njegovo prehrano in zdravstene težave.

Nedohranjenost v razvitem svetu[uredi | uredi kodo]

V razvitem svetu so vzroki za nedohranjenost drugi, saj je na teh območjih hrana praviloma vsem dosegljiva. Nedohranjenost je v tem primeru posledica bolezni kot sta anoreksija (živčno hujšanje) in bulimija. Lahko pa je nedohranjenost namerno povzročena, na primer pri gladovni stavki.

Čeravno je nedohranjenost zaradi pomanjkanja hrane v razvitem svetu bila do nedavnega zelo redka, v zadnjih dvajsetih letih zopet postaja aktualen problem. Zaradi večanja razlik med revnimi in bogatimi je vse več ljudi, ki nimajo denarnih sredstev za ustrezno prehrano (na primer brezdomci). V posameznih primerih se pojavlja nedohranjenost pri otrocih, katerih starši jih zlorabljajo, jim namerno odtegujejo hrano ali jih zanemarjajo. Zaradi zanemarjanja prihaja do primerov nedohranjenosti tudi v domovih za ostarele in negovalnih domovih.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]