Marko Snoj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marko Snoj
Marko Snoj med.jpg
Marko Snoj
Rojstvo 19. april 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (55 let)
Ljubljana
Poklic jezikoslovec


Marko Snoj [márko snój], slovenski jezikoslovec, indoevropeist, etimolog in pedagog, * 19. april 1959, Ljubljana, Slovenija (tedaj Jugoslavija).

Zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predava tudi na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ustanovil je revijo Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies. Od leta 2008 je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Gimnazijo je obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani in se po maturi vpisal na Oddelek za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1982 diplomiral iz primerjalnega jezikoslovja in hetitologije. Leta 1984 je zagovarjal magisterij na temo Problem i-jevske in u-jevske barve v refleksih indoevropskih zlogotvornih sonantov n, m. r, l v baltoslovanščini. Po odsluženem vojaškem roku (leta 1985—86, ki ga je izkoristil tudi za pridobivanje osnovnega znanja albanščine) se je lotil doktorske disertacije na temo Praslovanski z iz indoevropskega s v luči novejših akcentoloških spoznanj, ki jo je pred komisijo, sestavljeno iz mentorja, akad. prof. dr. Bojana Čopa, ter članov akad. prof. dr. Franceta Bezlaja in prof. dr. Varje Cvetko Orešnik, zagovarjal leta 1989.

Leta 1981 ga je France Bezlaj povabil k sodelovanju pri svojem Etimološkem slovarju slovenskega jezika. Za to delo je napisal dobršen del etimoloških člankov, nekaj že za drugo knjigo (1982), posebno pa za tretjo (1995) in četrto (2005). Prilagodil je programsko opremo, potrebno za redakcije in natis tretje in četrte knjige, in izdelal dodatne podprogramske rešitve za zaključno peto knjigo, Kazala (2007). Za sodelovanje pri tretji knjigi Bezlajevega slovarja je prejel zlati znak ZRC SAZU. Leta 1997 je izšla prva, leta 2003 pozneje pa druga, dopolnjena izdaja njegovega poljudnoznanstvenega Slovenskega etimološkega slovarja.

Z mnogimi nastopi na radiu in televiziji je prispeval k popularizaciji etimološke stroke. Posebnega pomena je večkrat ponovljeni niz 22 enournih oddaj Besede na TV Slovenija, ki je bil prvič predvajan od februarja do junija 1998.

Mednarodna dejavnost[uredi | uredi kodo]

V letih 1986, 1987 in 1989 se je udeležil tečajev albanskega jezika v Prištini. Rezultati njegovih albanističnih prizadevanj so Kratka albanska slovnica (Ljubljana 1991), Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache (Hamburg 1994), članek o albanoloških raziskavah v Sloveniji v zborniku Studime II (Priština 1996). V sodelovanju z akad. prof. dr. Rexhepom Ismajlijem pa je pripravil ponatis in prevod Miklošičevih albanističnih del z naslovom Gjurmime shqiptare / Albanische Forschungen (Priština 2007).

Večkrat se je strokovno izpopolnjeval in nastopal na znanstvenih srečanjih v tujini. V letih 1988 (Göttingen) in 1991 (Prien am Chiemsee) se je udeležil tečajev nemščine v Goethe-Institutu. V študijskem letu 1991—92 se je kot Humboldtov štipendist izpopolnjeval pri indoevropeistu prof. dr. Gertu Klingenschmittu na Univerzi v Regensburgu, kjer se je osredinil na razvoj baltoslovanskih jezikov predvsem z akcentološkega vidika. Od takrat je napisal več akcentoloških razprav, objavljenih v slovenskih in v tujih revijah, ki obravnavajo vprašanja slovanske akcentologije v sodobni laringalistični luči in ob upoštevanju novih spoznanj o naravi indoevropskih akcentsko-prevojnih paradigem. V letu 1994 je kot Humboldtov štipendist raziskoval tvorbo in akcentuacijo praslovanskih nominalnih osnov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na dolgi -i. Med drugim je nastopal tudi na strokovnih srečanjih v Avstriji, Belorusiji, Črni gori, Hrvaški, Kanadi, Srbiji, na Kosovu in v ZDA.

Leta 1994 je z ameriškim slavistom Marcom L. Greenbergom ustanovil mednarodno večjezično slovenistično revijo Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, katere glavni urednik je bil do leta 2006, od tedaj pa deli uredniške obveznosti s soustanoviteljem.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • 1976—2007. Bezlaj, France; Snoj, Marko; Furlan, Metka; Klemenčič, Simona. Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga. 5 zv. ISBN 86-11-14125-3. ISBN 961-6568-19-1. ISBN 978-961-254-016-6. (COBISS)
  • 1991. Kratka albanska slovnica. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 128 str. (COBISS)
  • 1994. Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache (Lexicographia Orientalis, Bd. 3). Hamburg: Buske. XI,482 str. ISBN 3-87548-081-3. (COBISS)
  • 2002a. Etimologija imen. V: Rzetelska-Feleszko, Ewa (ur.), Cieślikowa, Aleksandra (ur.). Słowiańska onomastika, Encyklopedia. Warszawa; Kraków: Towarzystwo Naukowe Warszawskie, t. 1, str. 152—154. (COBISS)
  • 2002b. Tuji vplivi: substrati, adstrati, superstrati. V: Rzetelska-Feleszko, Ewa (ur.), Cieślikowa, Aleksandra (ur.). Słowiańska onomastika, Encyklopedia. Warszawa; Kraków: Towarzystwo Naukowe Warszawskie, t. 1, str. 210—213. (COBISS)
  • 2003. Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan. XXVII, 1022 str. ISBN 961-6465-37-6. (COBISS)
  • 2004. Zur Akzentuierung der urslawischen ter-Stämme. V: Hyllested, Adam (ur.). Per aspera ad asteriscos : studia indogermanica in honorem Jens Elmegård Rasmussen sexagenarii idibus Martiis anno MMIV (Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenschaft, Bd. 112). Innsbruck: Institut für Sprachen und Literaturen der Universität, str. 537—543. (COBISS)
  • 2005a. Etymology. V: Strazny, Philipp (ur.). Encyclopedia of Linguistics. New York: Fitzroy Dearborn, vol. 1: A—L, str. 304—306. (COBISS)
  • 2005b. Zur Bewahrung und weiteren Entwicklung einiger Fälle der urindogermanischen Akzentmobilität im Urslawischen. V: Schweiger, Günter (ur.). Indogermanica : Festschrift Gert Klingenschmitt : indische, iranische und indogermanische Studien dem verehrten Jubilar dargebracht zu seinem fünfundsechzigsten Geburtstag (Studien zur Iranistik und Indogermanistik, Bd. 3). Taimering: Schweiger VWT, str. 605—609. (COBISS)
  • 2006. Slovar jezika Janeza Svetokriškega (Dela, 49/7; 49/8). Ljubljana: Založba ZRC. 2 zv. ISBN 961-6568-45-0. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]