Dopamin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Strukturna formula
Dopamin - Dopamine.svg
Splošno
Ime dopamin
Kemijska formula C8H11NO2
Druga imena 2-(3,4-dihidroksifenil)etilamin; 3,4-dihidroksifenetilamin; 3-hidroksitiramin; DA
Kratek opis bel prašek značilnega vonja
CAS-število 51-61-6
Varnostni nasveti
R- in S-stavki R 36/37/38
S 26-36
Ravnanje z rokavicami, zaščitno masko
Shranjevanje V vsebnikih na hladnem (do 4 °C) in dobro prezračenem prostoru.
LD50 (podgana) 2859 mg/kg
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdnina
Barva bela
Molska masa 153,2 g·mol-1
Tališče 240-248 °C
Topnost dobro topen v vodi, netopen v etanolu, acetonu

Dopamin je živčni prenašalec. Kemijsko spada med biogene amine, in sicer med kateholamine.

Fiziologija[uredi | uredi kodo]

Nevrone, v katerih nahajamo dopamin kot živčni prenašalec, imenujemo dopaminergični nevroni. Nahajajo se v osrednjem živčevju, zlasti v srednjih možganih. Ta nevrotransmiter poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo. Mobilizira lahko energijske vire telesa. Učinek: smo dejavni, živahni in dobre volje. Dopamin spodbuja mišljenje, če ga je veliko, lahko vodi tudi v prekomerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost, tudi čustveno praznino.

Med drugim vplivajo dopaminergični nevroni na ekstrapiramidalno motoriko. Tukaj najverjetneje tiči povezava s Parkinsonovo boleznijo. Dopamin je pomemben tudi pri razvoju psihoz, pri uravnavanju hormonskega sistema ter pri uravnavanju prekrvljenosti trebušnih organov - vpliva zlasti na ledvice.

Biosinteza[uredi | uredi kodo]

Biosinteza adrenalina.

Dopamin je vmesni produkt pri biosintezi adrenalina iz aminokisline tirozin. Tirozin se z encimom tirozin-hidroksilazo pretvori v L-DOPA, slednja pa se z dekarboksilazo prevede v dopamin.