Stara zaveza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži

Zgodovina
Ekumenski koncili
Velika shizma
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

Stara zaveza v obliki zvitka

Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi. Poleg tega izraz Stara zaveza pomeni tudi tisti del Svetega pisma, ki opisuje dogodke, povezane s to zavezo. Stara zaveza (ali starozavezni čas) pomeni tudi zgodovinsko obdobje, ki je povezano s to zavezo. Stari zavezi je sledila Nova zaveza, ki je povezana z delovanjem Jezusa Kristusa, zato starozavezni čas pomeni preprosto čas pred Kristusom.

Zaveza med Bogom in Judi[uredi | uredi kodo]

Sveto pismo na več mestih poroča o tem, kako je Bog dal pobudo za ustanovitev in potrditev zaveze z ljudmi:

  • Po vesoljnem potopu je Bog sklenil zavezo z Noetom in z njegovo družino. Bog je obljubil, da nikoli več ne bo uničil sveta s potopom, kot vidno znamenje zaveze pa je postavil mavrico (glej 1Mz 9,8-17). Zaveza se nanaša na vse ljudi in tudi druga živa bitja.
  • Zaveza z Abrahamom je bila omejena na ožji krog ljudi: Bog je sklenil zavezo z Abrahamom in njegovimi potomci in jim obljubil, da bo posebej skrbel za njih in jih imel za svoje izbrano ljudstvo. Moški pripadniki izbranega ljudstva morajo zavezo potrditi s svoje strani z obrezovanjem (glej 1Mz 17).
  • Nosilec tretje zaveze je Mojzes. Bog je rešil izraelsko ljudstvo iz egiptovske sužnosti, Izraelci pa se morajo v zameno zavezati, da bodo uravnali svoje življenje po Božjih zapovedih in Postavi, ki jo je Bog razodel po Mojzesu (glej 2Mz 19-24).

Starozavezne knjige[uredi | uredi kodo]

Z izrazom Stara zaveza (z veliko začetnico — kot naslov) označujemo tisti del Svetega pisma, ki govori o Judovski zgodovini pred nastopom Jezusa Kristusa. Staro zavezo sestavljajo naslednje knjige:

Protokanonične knjige[uredi | uredi kodo]

Devterokanonične knjige[uredi | uredi kodo]

Nekatere protestantske krščanske skupnosti devterokanoničnih knjig ne štejejo za sestavni del Svetega pisma — imenujejo jih tudi apokrifne knjige ali apokrifi. Tudi sodobna Judovska Biblija vsebuje samo protokanonične knjige.

Jezik Stare zaveze[uredi | uredi kodo]

Izvirne knjige Stare zaveze so bile zapisane v hebrejščini. Med Judi v diaspori se je že zgodaj uveljavil grški jezik, zato so Staro zavezo kmalu prevedli v grščino. Najbolj znan grški prevod Stare zaveze se imenuje Septuaginta (oznaka LXX) in je nastal ob prehodu iz 3. v 2. stoletje pr. n. št. Septuaginto so pozneje uporabljali kristjani kot osnovo za krščansko Sveto pismo.

Eden od najbolj znanih prevodov Svetega pisma v latinščino se imenuje Vulgata in je nastal v začetku 5. stoletja n. št. Prevod je delo svetega Hieronima in vsebuje protokanonične, devterokanonične knjige in Novo zavezo.


Biblija in njeno okolje[uredi | uredi kodo]

  • Svetopisemske dežele
  • Podoba sveta
  • Rastline
  • Koledar
  • Denar
    • 1 šekel (srebrn kovanec iz ≈11,5 gramov srebra)
    • 1 mina (srebrna) = 50 šeklov (571 g srebra)
    • 1 talent (zlat) = 60 min ali ≈ 34 kg zlata
  • Uteži
    • 1 gera ≈ 0,6 gramov
    • 1 beka = 10 ger ≈ 6 g
    • 2 beki = 1 šekel ≈ 11,5 g
    • 1 mina = 50 šeklov = 571 g
    • 1 talent = 60 min ali ≈ 34 kg
  • Dolžinske mere
    • 1 palec ≈ 1,9 cm (širina palca)
    • 1 dlan ≈ 7,5 cm (širina dlani ob začetku prstov)
    • 1 ped ≈ 22,5 cm (širina roke z razkrečenimi prsti od palca do mezinca)
    • 1 komolec ≈ 45 cm (dolžina od komolca do konca sredinca)
    • 1 palica = 6 komolcev = 12 pedi = 36 dlani = 144 palcev
  • Votle mere

V času stare zaveze so bile votle mere za tekočine (olje, vino) in suhe snovi (pšenica, ječmen) različne. Imenovale so se po posodah, ki so držale določeno količino.

  • Mere za tekočine
    • 1 hin = 1/6 bata ≈ 6,5 litrov
    • 1 bat ≈ 40 l
    • 1 kor = 10 batov ≈ 400
  • Mere za suhe snovi
    • 1 sea (mernik) = 1/3 efe ≈ 13,3 litra
    • 1 efa ≈ 40 l
    • 5 ef = 1 letek ≈ 200 l
    • 10 ef = 1 homer ≈ 400 l (tudi 1 oslovski tovor)

Vsi navedeni podatki v razdelku Biblija in njeno okolje so povzeti po [1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Svet Biblije-Stara zaveza, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]