Mojzes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mojzes

RembrandtMojzes s ploščama desetih zapovedi
Osebni podatki
Rojen Gošenova dežela, Spodji Egipt
Umrl Gora Nebo, Moab
Vpliv na jude, kristjane in muslimane

Mojzes (hebrejsko מֹשֶׁה, moderna hebrejščina Moshe tiberijska vokalizacija Mōšéh ISO 259-3 Moše ; sirsko ܡܘܫܐ Moushe; arabsko موسى Mūsā ) je bil, glede na Sveto pismo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok. Tradicionalno mu je pripisano avtorstvo Tore.

V hebrejščini ga imenujejo Moshe Rabbenu (hebrejsko מֹשֶׁה רַבֵּנוּ), kar dobesedno pomeni Mojzes naš učitelj in je najpomembnejši prerok v judaizmu, prav tako je pomemben prerok v krščanstvu, v islamu in drugih abrahamskih religijah.

Mojzesov obstoj kot tudi resničnost Prve Mojzesove knjige so predmet razprav med arheologi in egiptologi ter strokovnjaki na področju biblične kritike. Navajajo logične nedoslednosti, nove arheološke in zgodovinske dokaze in povezane izvorne mite iz kanaanske kulture.[1][2][3] Drugi zgodovinarji vztrajajo, da biografski detajli in egipčansko ozadje, pripisano Mojzesu nakazujejo obstoj zgodovinskega in verskega voditelja, ki je bil povezan z utrditvijo hebrejskih plemen v Kanaanu ob koncu bronaste dobe.

Glede na 1. Mojzesovo knjigo se je Mojzes rodil, ko se je njegov narod namnožil in je egiptovskega faraona zaskrbelo, da bi lahko pomagal egiptovskim sovražnikom. Ko je faraon naročil pobiti judovske novorojence, je Mojzesova mati Johebeda svojega sina skrila. Otroka je našla pripadnica faraonove družine. Potem, ko je ubil nadzornika sužnjev, je preko Rdečega morja zbežal v Midjan, kjer je srečal Jahveja v obliki gorečega grma.

Bog je poslal Mojzesa nazaj v Egipt, da bi zahteval osvoboditev Izraelcev. Po desetih egiptovskih nadlogah je Mojzes vodil izhod Izraelcev iz Egipta. Šli so čez Rdeče morje in se utaborili pod goro Sinaj, na kateri je prejel deset božjih zapovedi. Po 40 letih potovanja po puščavi je Mojzes umrl s pogledom na obljubljeno deželo.

Rabinski judaizem navaja, da je Mojzes živel 1391–1271 pr. Kr.[4] Sveti Hieronim kot leto rojstva navaja 1592 pr. Kr., James Ussher pa 1619 pr. Kr.[5]

José de Ribera, Mojzes in tabli božjih zapovedi

Ime[uredi | uredi kodo]

Svetopisemsko besedilo razlaga, da je ime Mošeh משה izpeljano in besednega korena mšh משה »izvleči«, v 2 Mz 2,10:

"[...] in mu dala ime Mojzes (משה). Rekla je namreč: »Iz vode sem ga potegnila (משיתהו).«[6]

Ime je povezano z izvleči v trpni obliki - ta, ki je bil izvlečen. Tisti, ki se odmikajo od te tradicionalne razlage, izpeljujejo ime iz enakega korena, vendar v tvorni obliki - »tisti, ki izvleče iz«, v smislu rešitelja, odrešenika.[7] Oblika imena, kakor je zapisana v Mazoretskem besedilu je pričakovana oblika tvornega deležnika v biblični hebrejščini.[8] Jožef Flavij je zagovarjal egiptovsko etimologijo in nekateri strokovnjaki, ki so sledili njegovi izpeljavi imena iz koptskega izraza mo, »voda«, in `uses, »rešiti, odrešiti«, predlagajo pomen rešen iz vode.[9]

Drugi povezujejo ime z egipčanskim ms, kakor je v Tuth-mose in Ra-messes in pomeni »rojen« ali »otrok«.[6][10]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Mojzesovo življenje opisuje Druga Mojzesova knjiga, ki se imenije tudi Eksodus = Izhod (iz Egipta). Točen čas njegovega rojstva in smrt ni znan, domneva pa se, da je živel med 16. in 13. stoletjem pred Kristusom

Mojzes je bil sin judovskih staršev v času, ko so bili Judje sužnji v Egiptu. Ker so se Judje močno namnožili, je faraon ukazal pobiti vse moške novorojenčke (taka metoda kontracepcije je bila včasih precej pogosta; pomor otrok je naročil tudi npr. Herod Veliki). Mojzesova mati je dala otroka v košaro in ga odložila v trstičje ob reki. Prišla je faraonova hči, ki se ji je otrok zasmilil in zato ga je posvojila. Mojzesova sestra je stvari organizirala tako, da je faraonova hči najela za dojiljo ravno Mojzesovo pravo mater. Faraonova hči je otroka imenovala Mojzes, kar naj bi pomenilo »Iz vode potegnjen« (ali po drugi razlagi »Sin vode«).

Ko je Mojzes odrastel, je videl, da sužnji zelo trpijo. Nekoč je ubil Egipčana, ki je pretepal judovskega sužnja. Njegovo truplo je skril v pesek, a zadeva se je vseeno razvedela. Faraon je hotel Mojzesa usmrtiti, Mojzes pa je pobegnil iz Egipta.

Naselil se je v midjánski deželi in se poročil s Cipóro (oziroma Seforo ali Siporo - v starejših prevodih), hčerjo midjanskega duhovnika Jitra (oziroma Jetra - v starejših prevodih). Ko je pasel tastovo drobnico, je prišel do gore Horeb. Tam se mu je v gorečem grmu prikazal Gospodov angel oziroma Bog osebno. Bog je Mojzesu naročil, da mora rešiti trpeče Izraelce iz Egipta in jih odpeljati v obljubljeno deželo Kanaan, kjer se cedita med in mleko. Mojzes je vprašal Boga še kako mu je pravzaprav ime. Bog je v odgovor povedal stavek, ki je gotovo najbolj filozofska izjava v Svetem pismu:  »Jaz sem, KI SEM.« Iz tega odgovora izvira judovsko poimenovanje Boga: יהוה [Jahve] = TISTI, KI JE.

Mojzes se je vrnil v Egipt in ukazal faraonu, da naj izpusti judovske sužnje sicer tvega Božjo kazen. Ker faraon ni ubogal, je Bog poslal nadenj in nad celotno državo deset egiptovskih nadlog. Zadnja nadloga je bil pomor vseh egiptovskih prvorojencev. V noči, ko je angel smrti izvajal to nalogo, so Judje označili svoja bivališča s krvjo jagnjet in se izognili poboju. V spomin na ta dogodek Judje praznujejo praznik pashe.

Naslednje jutro je faraon Judom dovolil oditi, vendar pa si je kmalu premislil in poslal za njimi vojsko. Medtem so Judje prišli do Rdečega morja. Takrat je Bog razdelil vodo na dva dela tako, da so šli Judje sredi morja po suhem do druge obale, vode pa so jim bile kakor zid na desni in levi. Ko so poskusili isto storiti še Egipčani, jih je morje zalilo.

Izraelci so potem potovali po puščavi, kakor jih je vodil Bog. V puščavi jim je priskrbel vodo in hrano - sladko snov podobno rosi, ki so jo imenovali mana. Ko so prišli do gore Sinaj, je Bog poklical Mojzesa k sebi. Razodel mu je svojo voljo, ki predstavlja osnovo za pravno ureditev judovske družbe v poznejših stoletjih. V znak zaveze med Bogom in ljudmi mu je dve kamniti plošči, na katerih je bilo vklesanih Deset Božjih zapovedi.

Medtem, ko je bil Mojzes na gori, so Izraelci padli v idolatrijo in častili zlato tele (Eksodus 32:8). Ko se je Mojzes vrnil, ga je to tako prizadelo, da je razbil obe kamniti plošči in preklel trdovratno izraelsko ljudstvo. Pozneje je Mojzes izdelal novi plošči z zapovedmi. Plošči so shranili v skrinjo zaveze v svetem šotoru.

Bog je kaznoval Izraelce s tem, da so tavali po puščavi še dolga leta, preden so prišli v obljubljeno deželo. Mojzes je umrl v moabski deželi, po tem ko je videl obljubljeno deželo, a do nje ni prišel.

Čaščenje[uredi | uredi kodo]

Mojzesa častijo zlasti Judje.

V krščanstvu Mojzes goduje 4. septembra po katoliškem in po pravoslavnem koledarju. (Ime Mojzes med kristjani pravzaprav ni zelo pogosto.

Sedanji čas[uredi | uredi kodo]

Književnost[uredi | uredi kodo]

V romanu The Tables of the Law je Thomas Mann ponovno povedal zgodbo o izhodu iz Egipta. V njej je glavni lik Mojzes.

Pri Freudu[uredi | uredi kodo]

Sigmund Freud je v svoji zadnji knjigi Mojzes in monoteizem iz leta 1939 trdil, da je Mojzes pripadal egipčanskemu plemstvu, ki se je priključilo Ehnatonovemu monoteizmu. Sledeč teorijam tedanjih bibličnih kritikov je Freud verjel, da je bil Mojzes umorjen v divjini, kar je privedlo do kolektivnega občutka krivde zaradi umora očeta, ki je bila od nekdaj v središču judaizma. Zapisal je, da je »judaizem religija očeta, krščanstvo je postalo religija sina.« Morebiten Mojzesov egipčanski izvor in njegova sporočila so dobili precej pozornost strokovnjakov.[11]

Nasprotniki tega pogleda opažajo, da se religija Tore zdi drugačna od atenizma v vsem, razen v središčni značilnosti – posvetitvi enemu bogu,[12] čeprav so temu nasprotovali z več argumenti, na primer s kazanjem podobnosti med Himno sončevemu božanstvu in Psalmom 104.[13][14] Freudova interpretacija zgodovinskega Mojzesa med zgodovinarji ni dobro sprejeta. Večina jo obravnava kot psevdozgodovino.[15]

Figurativna umetnost[uredi | uredi kodo]

Skulptura na Predstavniškem domu ZDA.

Mojzes je upodobljen na več vladnih stavbah ZDA, ker je bil zakonodajalec. V kongresni knjižnici stoji Mojzesov kip poleg kipa svetega Pavla. Mojzes je eden of 23 zakonodajalcev, upodobljenih v marmornatih bas-reliefih v sobah?? Predstavniškega doma na Kapitolu. Drugih 22 figur ima obraze obrnjene proti Mojzesu. Mojzesov portret je edini, ki ima pogled usmerjen naprej.[16][17]

Mojzes se na rezbarijah, ki obkrožajo strop Velike dvorane Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike (Supreme Court) pojavi osemkrat. Njegov obraz je prisoten skupaj z drugimi figurami kot so Salomon, grški bog Zeus in rimska boginja modrosti Minerva. Na vzhodnem slemenskem čelu zgradbe je uporabljen Mojzes, ki drži 2 plošči. 2 plošči, ki predstavljata deset zapovedi, sta izrezljani v hrastova vrata sodne dvorane, na podporni okvir bronastih vrat sodne dvorane in na lesoreze v knjižnici. Kontroverza slika je tista, ki je naravnost nad glavo vrhovnega sodnika. V središču 40 čevljev dolgega izklesanega španskega marmorja je plošča, ki prikazuje rimske številke od I do X; nekatere številke so delno skrite.[18]

Michelangelov kip[uredi | uredi kodo]

Michelangelov kip Mojzesa je v rimski baziliki svetega Petra v vezeh je eden bolj znanih Mojzesovih kipov.

Rogovi na Mojzesovi glavi so rezultat napačnega prevoda hebrejske biblije v latinsko Vulgato, ki je bila blizu Michelangelu. Hebrejska beseda iz 2. Mojzesove knjige lahko pomeni rog in ožarjenost. Na Ameriškem arheološkem inštitutu so pokazali, da je bil termin uporabljen pri opisovanju Mojzesovega pogovora z Bogom: »Kadar je Mojzes prišel pred GOSPODA, da bi z njim govoril, si je snel zagrinjalo, dokler ni odšel. Potem ko je šel ven, je povedal Izraelovim sinovom, kar mu je bilo zapovedano. In Izraelovi sinovi so videli Mojzesov obraz, kako žari koža Mojzesovega obraza« (2 Mz 34, 34-35).[19] V zgodnji judovski umetnosti je Mojzes pogosto prikazan z žarki, ki so izhajali iz njegove glave.[20]

Drugi avtor razlaga: »Ko je sveti Hieronim prevajal Staro zavezo v latinščino, je mislil, da nihče razen Kristusa ne bi smel sijati z žarki luči – zato je privzel drug prevod.[21][22] J. Stephen Lang poudarja, da je Hieronimova različica dejansko opisovala Mojzesa, ki je izžarjal žarke v obliki rogov in da je nerodno prevedel, da je pomenilo 'imeti rogove.'«[23] Prav tako so opazili, so Mojzesa posedli na prestol, čeprav ni bil kralj in ni bil umeščen na noben prestol.[24]

Film in televizija[uredi | uredi kodo]

  • Mojzes je bil glavni lik istoimenskega filma istega režiserja iz leta 1956. Upodobil ga je Charlton Heston. Televizijska serija je bila posneta leta 2006.
  • Ben Kingsley je pripovedovalec animiranega filma iz leta 2007 z naslovom The Ten Commandments.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Princeton University Press Press Reviews, retrieved 6th June 2009". Press.princeton.edu. 2011-11-06. Pridobljeno dne 2012-04-03. 
  2. ^ The Quest for the Historical Israel: Debating Archeology and the History of Early Israel, 2007, Society of Biblical Literature, Atlanta, ISBN 978-1-58983-277-0.
  3. ^ John Van Seters, "The life of Moses", ISBN 90-390-0112-X
  4. ^ Seder Olam RabbahPredloga:Full
  5. ^ Jerome's Chronicon (4th century) gives 1592 for the birth of Moses, the 17th-century Ussher chronology calculates 1619 BC (Annals of the World, 1658)
  6. ^ 6,0 6,1 New World Dictionary-Concordance to the New American Bible. World Publishing. 1970. str. 461. ISBN 0-529-04540-0. 
  7. ^ HAW Theological Wordbook of the Old Testament
  8. ^ Lambdin, T.O., Intro. to Biblical Hebrew. NY:Charles Scribner's Sons, 1971. pp. 18-19
  9. ^ Gesenius' Lexicon (1906), s.v. מֹשֶׁה ; Gesenius was sympathetic towards the Coptic etymology. So also Jones' Dictionary of Old Testament Proper Names
  10. ^ So BDB Theological Dictionary and HAW Theological Wordbook of the Old Testament; see "Meaning, origin and etymology of the name Moses". 
  11. ^ Assmann, Jan (1997). Moses the Egyptian: The Memory of Egypt in Western Monotheism. Harvard University Press. ISBN 0-674-58738-3.  See also Y. Yerushalmi's monograph on Freud's Moses.
  12. ^ "Order of the Aten Temple". 
  13. ^ Jan Assmann, op. cit.
  14. ^ Atwell, James E. (2000). "An Egyptian Source for Genesis 1". Journal of Theological Studies 51 (2): 441–477. doi:10.1093/jts/51.2.441. 
  15. ^ Bernstein, Richard J. (1998). Freud and the Legacy of Moses. New York: Cambridge University Press. ISBN 0-521-63096-7. 
  16. ^ "Relief Portraits of Lawgivers: Moses. Architect of the Capitol". Aoc.gov. 2009-02-13. Pridobljeno dne 2010-03-02. 
  17. ^ "Courtroom Friezes: North and South Walls: Information Sheet." Supreme Court of the United States. [[[:Predloga:SCOTUS URL]]]
  18. ^ "In the Supreme Court itself, Moses and his law on display" Religion News Service
  19. ^ MacLean, Margaret. (ed) Art and Archaeology, Vol. VI, Archaeological Institute of America (1917) p. 97
  20. ^ Devore, Gary M. (2008). Walking Tours of Ancient Rome: A Secular Guidebook to the Eternal City. Mercury Guides. str. 126. ISBN 978-0-615-19497-4. 
  21. ^ Thomason, Dustin; Caldwell, Ian (2005). The Rule of Four. New York: Random House. str. 151. ISBN 0-440-24135-9. 
  22. ^ Gross, Kenneth (2005). The Dream of the Moving Statue. Ithaca, NY: Cornell Univ. Press. str. 245. ISBN 0-271-02900-5. 
  23. ^ Lang, J. Stephen (2003). What the Good Book Didn't Say: Popular Myths and Misconceptions About the Bible. New York: Citadel Press. str. 114. ISBN 0-8065-2460-X. 
  24. ^ Boitani, Piero (1999). The Bible and its Rewritings. Oxford: Oxford Univ. Press. str. 126. ISBN 0-19-818487-5. 
  25. ^ "History of the World: Part I". 
  26. ^ "Prince of Egypt". 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Mojzes
Predhodnik: 
/
Zakonodajalec Naslednik: 
Jozue