Rembrandt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rembrandt
Rembrandt van rijn-self portrait.jpg
Avtoportret umetnika
Rojstvo 15. julij 1606({{padleft:1606|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Leiden
Smrt 4. oktober 1669({{padleft:1669|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1] (63 let)
Amsterdam
Državljanstvo Statenvlag.svg Republika Nizozemska
Flag of the Netherlands.svg Nizozemska
Poklic slikar, Q10862983? in Risar
Podpis Rembrandt autograph.png

Rembrandt Harmenszoon van Rijn, holandski slikar in grafik, * 15. junij 1606 v Leidnu, † 4. oktober 1669 v Amsterdamu je eden najpomembnejših baročnih slikarjev.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rembrandt je bil rojen 15. julija 1606 v Leidnu kot osmi od devetih otrok. Oče Gerritszoon Harmen van Rijn je bil mlinar in mati Neeltgen Willemsdochter van Zuytbrouck pa pekova hči. V letih 1612-1616 je obiskoval osnovno šolo in med letoma 1616-1620 pa strogo kalvinistično latinsko šolo.[2] Za tem se je vpisal na filozofsko fakulteto Univerze v Leidnu, ki pa jo je kmalu zapustil, da bi se usposobil za slikarja. Od 1620 do 1624 je bil učenec Jacoba van Isaacsz Swanenburgha, v Italiji izobraženega slikarja in arhitekta. Leta 1624 je šestmesečno pripravništvo opravil še pri zgodovinskem slikarju Pietru Lastmanu v Amsterdamu.[3] Ta ga je seznanil s chiaroscúrom, načinom uporabe svetlobe in sence za prikaz dramatičnosti.

Leta 1625 se je Rembrandt vrnil v Leiden in ustanovil s prijateljem Janom Lievensom lastno slikarsko delavnico. V začetku je posnema dela učitelja Lastmana, po treh letih pa izdelal tudi prve jedkanice. V novembru 1628 ga je obiskal tajnik guvernerja Frederick Henry Constantijn Huygens. Bil je navdušen nad njegovim delom, tako da mu je v letih 1629 in 1630 prodal dve sliki. Aprila 1630 je Rembrandtu umrl oče.

Po prvem uspehu, se je leta 1631 preselil v Amsterdam. Kupil je veliko delavnico in že kmalu dobil prva naročila bogatih trgovcev za izdelavo portretov. Tudi guverner Frederick Henry mu je naročil sliko ''Jezusovo trpljenje'' (tudi Jezusov pasijon). Leta 1632 je prejel tudi naročilo za sliko Anatomija dr. Tulpa. V tem letu je izdelal 30 slik. Stanoval je pri Hendricku van Uylenburghu, trgovcu z umetninami, ki je postal tudi njegov družabnik in mu priskrbel mnoga naročila.

Leta 1634 se je poročil z družabnikovo nečakinjo in hčerjo bogatega patricija, Saskijo van Uylenburgh. Pridružil se je cehu sv. Luke, kar mu je omogočilo neodvisnost ter posedovanje vajencev in študentov. Leta 1639 je kupil hišo v kateri danes domuje Rembrandtov muzej. Trije sinovi so mu umrli, preživel je le Titus, rojen 1641. V juniju 1642 mu je umrla žena. V tem času je naslikal svojo najznamenitejšo sliko Nočna straža. Po vseh družinskih tragedijah je njegova volja za slikanje nekoliko upadla.

Leta 1642 je zaposlil vdovo Geertge Dircx, da bi pazila sina, ta pa ga je leta 1649 tožila, da je razdrl zaroko. Pritožil se je in leto kasneje dosegel, da je šla v prevzgojni dom. Leta 1647 se najel mlado služkinjo Hendrickje Stoffels, ki je do svoje smrti leta 1663 ostala gospodinja in ljubica. Njen obraz je na več slikah. Leta 1654 je rodila prvo hčer Cornelijo.

Rembrandt je v tem času naslikal vrsto mojstrovin pa tudi jedkanic, zaslužil pa je tudi s poučevanjem. Imel je dovolj naročil, vendar je zašel v dolgove. Leta 1656 je bankrotiral, v naslednjih dveh letih je moral prodati hišo in umetnine, katerih lastnik je bil. Sin Titus in Hendrickje sta ustanovila podjetje in zaposlila Rembrandta, vsi pa so se preselili v Rozengracht, predmestje Amsterdama. Leta 1662 je naslikal Židovsko nevesto, kar je bila posledica druženja z židovsko skupnostjo v novem okolju kamor se je preselil. Hendrickje Stoffels je umrla leta 1663. 7. septembra 1668 je umrl sin Titus, ki se je šest mesecev prej poročil. Rembrandtov vnuk se je rodil 22. marec 1669, 4. oktobra istega leta pa je Rembrandt umrl.

Delo[uredi | uredi kodo]

Rembrandtu so prvotno pripisovali več kot 700 slik, strokovni svet pa zdaj domneva, da je njegovo delo okoli 350 slik, 300 jedkanice in 1.000 risb ostalo pa delo njegoviš bodisi študentov ali posnemovalcev. Svoje prve slike je pospisal z RH, kasneje z RHL, po letu 1633 pa jih je podpisoval z Rembrandt.

Deloval je v dokaj omejeni tradiciji holandske protestantske umetnosti. Ni bil le tehnično briljanten slikar, odkril nam je tudi novo obzorje: pred Rembrandtom ni nihče predstavil vsakdanje človeške nravi tako zanimivo in resnobno. Ohranjenih je kakih 700 slik od biblijskih motivov do lastnih podob in krajin.

Glavne teme njegovih slik in jedkanic so zgodovina in portreti, tudi avtoportreti. Mnoge izmed zgodovinskih slik in litografij prvič prikazujejo umetniško predelane svetopisemske prizore in legende. Nekaj slik in jedkanic predstavlja krajino in žanrske prizore.

Rembrandtova dela lahko razdelimo v naslednje sklope:

  • zgodovinske slike,
  • portrete in skupinske portrete,
  • avtoportrete,
  • krajine,
  • risbe in
  • jedkanice.

Zgodovinske slike[uredi | uredi kodo]

Med zgodovinske slike uvrščamo upodobitve prizororov iz Stare in Nove zaveze, mite in portrete zgodovinskih osebnosti. Sem štejemo: Kamenjanje svetega Štefana (1625), sklop sedmih slik iz zgodb o otroštvu in trpljenju Jezusa - Jezusov pasijon (1632 - 1646 ), 205 cm visoka in 272 cm široka slika Samsonova oslepitev (1653), Baltazarjeva gostija (1635), Aristoteles (1653), Aleksander Veliki in Homer in druge.

Portreti in skupinski portreti[uredi | uredi kodo]

Po selitvi v Amsterdam je Rembrandt začel svoje delo v studiu Uylenburghs, da bi slikal portrete in se z njimi hitro podal na trg tega žanra. Nekateri znani portreti so: Jacques de Gheyn III. (1632), pesnik Constantijn Huygens, Saksija kot Flora (1634), Jan Six (1654), 130 cm visok in 103 cm širok portret predikanta John Wtenbogaert (1633), Dama z nojevim prejem (1660) in drugi. Nekateri skupinski portreti pa so: Anatomija dr. Tulpa (1632), Nočna straža (1642), Predstojniki amsterdamskega suknarskega ceha (1662).

Avtoportreti[uredi | uredi kodo]

Rembrandt se je rad portretiral. Prikazal se je z različnimi kretnjami in obrazno mimiko, tudi v različnih vlogah. Naredil je okoli petdeset barvnih avtoportretov in dvajset jedkanic in risb. Posebej v začetku svoje kariere je pogosto študiral na sebi različna čustvena stanja. Posebej zanimiv je avtoportret iz leta 1640. Iz avtoportretov je razviden tudi proces staranja. Večkrat se je upodobil v zgodovinski vlogi: kot apostol Pavel (1661) ali kot Zevs (1669).

Krajine[uredi | uredi kodo]

Krajine je slikal po bankrotu leta 1656. Do danes je znanih osem, poleg taga pa številne risbe in jedkanice. Pokrajine je narisal na sprehodih v okolico Amsterdama. Ena od znanih slik realne pokrajine je Zimska pokrajina (1646). Tudi v obdobju 1636-1655 je narisal nekaj krajin, ki pa so domišljijske in idealizirane. Tak primer je Pokrajina s stavbami (1642-1646).

Risbe[uredi | uredi kodo]

Do danes je znanih okoli 1000 Rembrandtovih risb. Večinoma so bile to študijske skice ali predloge za kasnejše slike. Nekaj risb je bilo namenjenih proučevanju simetrije in asimetrije kot na primer Risba zadnje večerje (1635) ali Suzana in starešine (1637).

Jedkanice[uredi | uredi kodo]

Rembrandt ustvaril okoli 300 jedkanic, od katerih je ohranjeno 80 bakrenih plošč. Njihova distribucija preko reprodukcij je že v času njegovega življenja prispevala k slavi umetnika po vsej Evropi. Pokrajina s tremi drevesi (1643) je ena izmed realnih pokrajin, vse starejše so bile domišljijske. Trije križi (1653) - način: suha igla in žlebno dleto na papirju - prikazuje kalvarijo.

Zbirateljstvo[uredi | uredi kodo]

Rembrandt je verjetno že v Leidnu začel z ustvarjanjem svoje obsežne zbirke raznih predmetov in umetnin. Zbirka je razdeljena na dva dela; eno so naravni predmeti kot korale in školjke, drugo so artefakti kot so kovanci, orožje, glasbila in mavčni odlitki glav grških filozofov in rimskih cesarjev. Imel je tudi zbirko umetniških del s področja slikarstva, grafik, bakrorezov in lesorezov. V zbirki je imel tudi dela znanih umetnikov Tiziana, Mantegna, Michelangelo,...

Zbiranje je bila neke vrste Rembrandtova obsedenost. Precejšen del zbirke je bilo prodane ob njegovem bankrotu.

Raziskovalni projekt Rembrandt[uredi | uredi kodo]

Leta 1968 je pod predsedovanjem Ernsta van de Weteringa, velikega strokovnjaka za Rembrandta, ustanovljen Raziskovalno projekt, ki naj bi ugotovil avtentičnost Rembrandtovih del. 6. oktobra 2010 je Ernst van de Wetering predstavil pet obsežnih zvezkov rezultatov raziskave na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Delo na raziskavi je bilo razdeljeno v tri kategorije: A - slikarstvo, katerega avtorstvo Rembrandta je zavarovano, B - so tista dela, katerih avtorstvo Rembrandta ne veljajo zagotovo, ga pa tudi ni mogoče zanikati, in C - zajema dela, katerih avtorstvo Rembrandt ni potrjeno. Raziskovalni projekt Rembrandt je zmanjšal število avtentičnih del Rembrandta na okrog 350. Raziskava je ponudila tudi veliko znanstvenih spoznanj do Rembrandtovih del, ki so zbrani v podatkovni bazi in se nanašajo na oprabljene materiale (pigmenti, vezalci in slikarske površine).

Rembrandtova nagrada[uredi | uredi kodo]

Rembrandtova nagrada je nizozemska filmska nagrada. Ustanovljena je bila leta 1993, podeljevali jo niso med letoma 1999 in 2006. Ponovno je bila podeljena leta 2007. Žirija podeljuje nagrade fundacije Rembrandt filmom in igralcem v različnih kategorijah. V vsaki kategoriji je nagrada lahko podeli tako nizozemskim filmom kot tudi tujim osebam ali filmu.[4]

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #11859964X // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.
  2. ^ Kristin Bahre u. a. (Hrsg.): Rembrandt. Genie auf der Suche. DuMont Literatur und Kunst, Köln 2006. Seite 24.
  3. ^ Michael Bockemühl: Rembrandt. Taschen, Köln 2001. Seite 94.
  4. ^ Filmska nagrada Rembrandt [1]
  • Douglas Mannering, Rembrandt, življenje in delo, Mladinska knjiga, 1995
  • David Gariff, Najvplivnejši slikarji sveta, Tehniška založba Slovenije, 2008, ISBN 978-961-251-103-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]