Peter Paul Rubens

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Peter Paul Rubens
Rubens self portrait.jpg
Peter Paul Rubens, avtoportret

Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28. ali 29. junij 1577, Siegen, Vestfalija, † 30. maj 1640, Antwerpen, Belgija.

Štejejo ga med najpomembnejše baročne slikarje 17. stoletja iz flamske veje baroka. Njegov slog je bil bogat a čustvi in barvami, svetlobo in gibanjem.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Peter paul Ruben se je rodil 29. junija 1577 v Siegnu v Vestfaliji, flamskim staršem Janu Rubensu in Marii Pypelincks. Njegov oče, kalvinist in mati sta pobegnila iz Antwerpna v Köln leta 1568, ko so začeli preganjati protestante v času španske vladavine na Nizozemskem. Vrnili se niso do očetove smrti leta 1587. Leta 1589, dve leti po očetovi smrti, se je Rubens preselil z materjo v Antwerpen, kjer je odraščal kot katolik. Vera je pomembno vplivala na njegova dela in Rubensa je kasneje postal eden vodilnih glasov katoliške protireformacije. V Antwerpnu je Rubens dobil humanistično izobrazbo, študiral je latinsko in klasično literaturo. Pri štirinajstih letih je začel svoje umetniško vajeništvo pri Tobiasu Verhaeghtu. Pozneje je študiral pri dveh vodilnih mestnih slikarjih tistega časa, pozno manierističnih umetnikih Adamu van Noortu in Ottu van Veenu. Rubens je končal šolanje leta 1598 in se vpisal v ceh sv. Luke kot samostojni mojster.

Kot obetaven slikar je šel leta 1600 v Benetke od tam pa v Mantovo, kjer je dobil mesto dvornega slikarja pri vojvodi Vincezu Gonzagi. Z vojvodovo finančno pomočjo je odšel leta 1601 v Rim in Firence. Tam je študiral klasično grško in rimsko umetnost in kopiral italijanske mojstre. Nanj so močno vplivala dela Michelangela, Rafaela, Leonarda da Vincija in Caravaggia. Med tem prvim bivanjem v Rimu je Rubens končal svoje prvo naročilo, oltar sv. Helena s pravim križem za rimsko cerkev Santa Croce v Gerusalemme.

Rubens je leta 1603 odpotoval na diplomatsko misijo v Španijo, kamor so nesli darila od Gonzaga kralju Philipu III. Na dvoru je proučeval obsežne zbirke Raphaela in Tiziana.[1] V času njegovega bivanja na španskem dvoru je naslikal konjeniški portret Vojvoda Lerma na konju (Prado, Madrid), iz katerega se vidi Tizianov vpliv.

Leta 1604 se je vrnil v Italijo, kjer je ostal naslednja štiri leta, najprej v Mantovi, nato pa v Genovi in ​​Rimu. V Genovi je Rubens naslikal številne portrete, začel pa risati tudi za knjigo mestnih palač (Palazzi di Genova), ki je bila objavljena leta 1622. Od 1606 do 1608 je bil predvsem v Rimu, kjer je delal za kardinala Jacopa Serro sliko za glavni oltar v serkvi Santa Maria in Vallicella in sicer Devica z detetom obkrožena z angeli.

Leta 1608 se je vrnil v Antwerpen, da bi se poslovil od umirajoče matere, a je bil prepozen. Španska guvernerja nadvojvoda Albert in nadvojvodinja Izabela, hči Filipa II. sta ga imenovala za dvornega slikarja.Izabela je postala pomembna oseba v Rubensovem življenju kot mecenka in prijateljica. Rubens je v Antwerpnu živel do smrti.

Leta 1609 se je Rubens poročil z Izabelo Brant, hčerjo vodilnega antwerpenskega meščana in humanista Jana Branta, zgradil hišo (zdaj muzej Rubenshuis) vodilnega Antwerpen državljanom in humanist, Jan Brant. in postal bogat in ugleden meščan. V hiši je imel studio s številnimi učenci in pomočniki. Njegov najbolj znan učenec je bil Anthonis van Dyck, ki je kmalu postal vodilni flamski portretist in je pogosto sodeloval z Rubensom. Sodeloval je s številnimi strokovnjaki kot slikarjem Fransom Snydersom, strokovnjakom za živali in slikarjem Janom Bruegheljem starejšim, strokovnjakom za cvetje.

Drugo hišo je zgradil severno od Antwerpna v polderski vasi Doel, "De Hooghuis" (1613/1643) in je veljala kot naložba.

Rubens je v naslednjih ltih ustvaril mnoge mitološke in religiozne slike, portrete, krajine in ženske akte. Naročila je dobival iz cele Evrope on različnih vladarjev. Deloval je tudi kot diplomat in odposlanec nadvojvodinje Izabele na odpravah v Španijo (leta 1624 ga je Filip IV. povišal v viteza), Francijo in Anglijo, kjer ga je Karel I. leta 1630 povišal v viteza. Leta 1629 je prejel častni naslov Master of Arts na univerzi v Cambridgeu. Med bivanjem v Madridu se je spoprijateljil z dvornim slikarjem Diegom Velazquezom.

V letu 1626 mu je umrla žena, kar ga je zelo potrlo in diplomatske poti so mu pomagale preboleti bolečino. Leta 1630 se je znova poročil z veliko mlajšo Hélène Fourment in njegov genij je ponovno vzcvetel. Večino časa je živel na podeželskem posestvu Steen, z veliko družino, ki si jo je ustvaril. Imel je osem otrok: tri z Isabello in pet s Hélène. Slikal je krajine in podeželsko življenje. Mlada žena ga je navdihnila za številne seksapilne like.

Proti koncu življenja je Rubens bolehal za protinom in je čedalje težje slikal. Opustil je večje formate in se posvetil manjšim slikam.

Rubens je umrl 30. maja 1640 zaradi srčnega popuščanja, ki je bilo posledica protina. Pokopan je v cerkvi sv. Jakoba v Antwerpnu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Rubens je zapustil okoli 1500 slik. Veliko so jih pomagali narediti študentje in soizvajalci. Ustvaril je številne dramatične in svetopisemske slike: Poklon svetih treh kraljev (1609-1610), Snemanje s križa (1611-1614), Križanje svetega Petra, Samson in Dalila, Salomonova sodba,..., mnogo slik predstavlja antične like in bogove (Ugrabitev Levkipovih hčera, Bitka Amazonk, Jupiter in Callisto, Neptun in Amphitrita, ...). Rad je risal življenje in otroke pa tudi živali (Lov na leve, Lov na divjega merjasca,...). Krajine na Rubensovih slikah so tako domišljijske kot prave. Veliko je narisal portretov, tudi lastnih, svoje žene in otrok.

Slike lahko razdelimo v tri skupine: tiste, ki jih je slikal sam, tiste ki jih je naslikal samo del (predvsem roke in obraze), in tiste, ki jih je le nadzoroval. On je imel, kot je bilo v navadi v tistem času, veliko slikarsko delavnico z mnogimi vajenci in študenti pa tudi podizvajalci, strokovnjaki za posamezna področja.

Sprva so nanj vplivali romanisti. Rubens je združil flamsko tradicijo in vplive italijanskega obdobja, kjer se je srečal z antičnimi spomeniki, slikarstvom visoke renesanse in rimskim zgodnjim barokom. Nekaj let svojega življenja je prebil v Italiji, predvsem v Mantovi in Rimu. Njegov vpliv v evropskem slikarstvu je bil izredno velik. Ugleden položaj mu je prinesel tudi obilico naročil, tako da jim je lahko bil kos samo ob pomoči velike delavnice. Znani učenci in pomočniki so ustvarjali po njegovih osnutkih. Rubens je bil dolga leta tudi v diplomatski službi španske krone.

Bil je izvrsten predvsem kot portretist in slikar nabožnih motivov. V zadnjem obdobju svojega življenja naj bi postal tudi dober krajinar, celo tako, da je bil vzor celo Claudu Lorrainu (Gelleeju) in Angležema Johnu Constablu in Williamu Turnerju. Rubens je sam priznal, da so mu na začetku kariere krajinske motive na njegovih slikah naslikali drugi slikarji, bolj vešči te umetnosti kot on. Zato so odlične Rubensove krajine pred letom 1635, predvsem v okolici njegovega gradiča Steen pri Malinesu, precej presenetljive, če ne že kar malce sumljive. Eden njegovih najslavnejših učencev je bil Anthonis van Dyck, ki je tako kot Rubens, nekaj časa deloval tudi v Angliji.

Rubens je zgodaj spoznal možnosti razmnoževanja in širjenje svojih del s pomočjo graviranja v baker (bakrorez). Usposobil je nekaj odličnih graverjev (Vorsterman, Schelte a Bolswert, Pontius in drugi). Rubens je sodelovl s tiskarji ali založniki, saj je delal ilustracije za knjige.

Njegova dela se nahajajo tudi v muzejih: Siegerlandmuseum, Siegen; Museo del Prado, Madrid; Alte Pinakothek, München; Kunsthistorisches Museum, Dunaj; Eremitage in St. Petersburg; Königliche Museen der Schönen Künste, Bruselj; Museum Schloss Wilhelmshöhe, Kassel.

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Belkin (1998): 71–73

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]