Manierizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Manierizem je umetnostni stil, poimenovan po italijanski besedi maniera-(v pomenu-način, osebni stil, manira), ki se je pojavil v zgodovinskem obdobju med renesanco in barokom. Pojavil se je hkrati v slikarstvu, kiparstvu, glasbi, književnosti in gradbeništvu (zlasti kot izumi vodometov, slapov, parkov). Prvi nastopi manierizma so bili v letu 1515 v Italiji, kjer se je razvijal do leta 1600. Drugod po Evropi je zaznamoval obdobja od leta 1550 do 1610 v Franciji in Španiji, od leta 1560 do 1610 v Nemčiji, do leta 1680 pa se je razvijal v severni in srednji Evropi. Umetnostni zgodovinarji danes menijo, da je prav manierizem odprl s svojimi novostmi pot kasnejšim modernim stilom, kot so: ekspresionizem, dadaizem, surealizem in kubizem.

Manierizem v slikarstvu[uredi | uredi kodo]

Znani slikarji v tem stilu so: Jacopo Tintoretto, Giorgio Vasari, Parmigianino, Giuseppe Arcimboldo, El Greco, Roso Fiorentino, Francesco Primaticco, Ferdinando Zuccari, Hendrick Goltzius, Agnolo Bronzino, Antonine Caron de Beavais, Domenico Beccafumi, Albrecht Altdorfer, Luca Cambiaso, Erhard Schön, Veronese, Brueghel.